¹ Jesus nyiky xy olivos kopk këxm. ² Jets kyumjäwom jokyë Jesus myiny jäduk yäjë mä’äm jem tsäptëjk, jets jem txyënë ixtäjky nits yëk ixpëjky. ³ Nits jäywyëtëjk mëët ixpëjky tyëjk tänimintë tu’uk toxtyëjk mädi ojts yëk kupäädë ko jep y’ijty wijnk yä’äjy tyëjk tét mä’äy ke tniyäyë je tyumpy (adulterio) jets ojts tkëxtë itkujky. ⁴ Nits tnëjmjeedyë Jesus yëk ixpëkpë yä’ät toxtyëjk jep yë të yëkpääty wijnk yä’äjy tyëjk tmëtmä’äy. ⁵ Jets Moises ojts t’yeky kutujk jets yëknäskä’äts tëp je jääydyë. ¿Ntsots mits mwä’äny yëkëxm? ⁶ Jekëx jedë y’ ijty nä wyä’äntë jets ntso y’ixë tmätstët ti tyäniwämpet tëp, jets Jesus ojts nyäxkuxy jets kyë’ë täjä’äy näx këxm. ⁷ Kots tyëk tëë ädëtstë, nits Jesus tyenkyuk ëëy jets nyëmxëdë pëm pëm tyäkoony käti itp mä jem miitstë je’ts jäwyiin tsä’ä tämoy äxäjp. ⁸ Nits jäknyäy äkuxkoj yë jets jyäk jäy ädëts kojy. ⁹ Kots jedë tmädodë nä nits kyek äxäjtë tu’uk jety txyonëdë mädi mäjä’äy, jeyë tnikektë Jesus mëët je toxtyëjk mädiwë wyenë të itkujky tkextë. ¹⁰ Jesus tyenkyuk äjty nits tnëjm ääy toxtyëjk ¿mä je y’ity mädiwë të y’ity mniwämpejtëdëp? ¿Nipën të mkäyëk äyo’om päätyë? ¹¹ Nits je y’ätsooy nipën wintsën, Jesus nyëmxë ni ëts mits nkäyëk äyoompäät t nëkx nits ke m’ok peky tyun ädëtsnë. ¹² Jadukyäjë ojts Jesus kyäpxkojmë jets wyääny ëts je äjäjk yä näxwiiny pëm pën ëts xpänëkp ketse äkootxyë tujy yo’ojty myëëdëp je äjäjk mädi juky äjtën eepy. ¹³ Nits ixpeky tyëjk nyëmxëdë këm mits mnänyikepxyë mnänyimätyä’äkyë ke yë tyëyë. ¹⁴ Jesus y’ätsooy nits wyääny oyëm ëts këm nyänyimätyäkyë ëtsën nmätyä’äky tëyëm je nijäw eepy ëts mä ëts ntsoony jets mä ëts niky xy nits miits ke xnijäwëdë pu mäj ëts ntsoony jets pumä ëts niky, xy ¹⁵ Jets miits nä xpäyooydyë ntsoom je nikëjx jets ëts nipën nkäpäyo’ojy. ¹⁶ Pën mpäyoypts ëts ëtsën ntëytyuunën tyëywyëts je je ku ke ëts nätyukë je ëts niteety nmëëdë mädi ëts të xpäkexy. ¹⁷ Jets nä jep kyutujk jyäywyetyë ku nimetsk jä’áy myätyä’äky tyëywyë je. ¹⁸ ëts je mädi këm nyänyi mätyäjkëp jets niteety mädiwë ëts je’ts ëts xnimätyäkp. ¹⁹ Nits nyëmxëdë ¿mä je mteety y’ity? Jesus y’ätsojëdë ke ëts miits x’ixëdë ni ëts nteety xkäixëdë ku éts miits jyeexyë x’ixëdë m’ixedyëp jyeexyë ëtsë nteety näynyäjmë. ²⁰ Je kepxy yä’ät ayuujk jem mä yexy yëk kexy ku y’ ijty yëk ixpeky jem tsäptëkm nipën ojts nit kyämetxyë tikëx ku kenëm y’ ijty je hiorë tpääty. ²¹ Nits jädukyäjë nyëmxëdë nëkxnëp ëts miits ëts xjäok ixteenyët jets m’ooktët mtäkoony kyëxm pën mä ëts niky xy ke’ets miits jem min’tët. ²² Nits judios wyäntë ¿näk y’ookëp yë’ë këm? Jekëx ku nä ye’eny pën mä ëts niky xy kets miits jem min’tët ²³ Jesus nyëmxëdë yä näxkëjxy miits jets xim këxmts ëts, yä näxwiinët miits jets ke ëts yä näxwiinët. ²⁴ Jakëxts ëts miits nëjmë jets m’ooktëp mtäkoony kyëxm ku xkä tëyjyäwëdë miits ku ëts m’ooktëp miits mtäkony kyëxm. ²⁵ Jekëx Judíos nyëmxëdë ¿mpënts mits? Jesus nyëmxë: mädiwë ëts miits të nwäjnë tsoontäkyë. ²⁶ Jem ëts nmëëdë mäynyexy mädi ëts nkäpx wempy jets ntëy tyunwä’äny mä miits të jets mädiwë ëts xpäkexp tyëywyë je jets tukëyë pën ti jety ëts të nmädoy jekëxm je’ts ëts ntämukäpx p yä’ät näxwinët. ²⁷ Jedë ke twinjäwëdë ku niteety täm je y’ ijty nyikepxy py. ²⁸ Jesus wyääny: ku miits xyëkputë’ëktët je Dios y’uunk nits xnijäwëdët ku éts täm je ku ni tiëts këm nje nkätuny nä nixkëm ëts nteety të xtä’äwä’äny je’ts ëts nkepxy py. ²⁹ pën ëts të xpäkexy jets ëts je xmëëdë, nijunë ëts nätyu’uk xkäyëk teny jeku mädi ëts ntumpy tyäjotkuj eepy je. ³⁰ Kots Jesus y’ijty tkepxy yä’ät nimäy ojts tyëyjyäw etyëdë. ³¹ Nits Jesus tnëjm ääy je Judios mädiwë wyenë të tyëyjyäw etyëdë pën miits jem m’ itkunäxp mä’äm ëts n’ääw n’ayuujk nits tyëywyë ëts miits wyenë xpäyoywyë ety. ³² Nits miits x’ixët je tyëy äjtën jets je tyëy äjtën myëk äwä’äts pitsëmëdët. ³³ Nits jedë y’ätsoodë Abraham y’uunk tëjk ëëts nijunë ëëts pën nkätujnë ¿ntso y’ixë miits wä’äny jets miits m’äwä’äts pitsëmt? ³⁴ Jesus ojts y’ätsoyë. Tyëy äjtëp ëts miits nëjmëdë pëm pën myutëjk eepy je täkoony täkoony tsje tyujn jeepy. ³⁵ Jets je tumpë ketse tyeny xëmëkëxm tëkën tujy Jets je uunk unäjnk jetse tyeny xëmëkëxm. ³⁶ Näjts je ku je unäjnk myëk äwä’äts pitsëmëdët tëy äjtëpts m’äwä’äts pitsëm’tët. ³⁷ Ëts nijäw eepy ku miits Abraham y’uunktëjk je’ts miits m’ixteedyëp jets ëëts xyëk ookwä’äny je ku ëts n’ääw n’ayuujk kejem jäwëdë miits. ³⁸ Ëts miits nwäjn jeepy tukëyë mädiwë ëts mädiwë ëts të n’ixy mä ëts nteety nits miits je’ts mtuntëp mädi të xmädowdë mä’äm mteety. ³⁹ Nits jedë y’ ätsoodë jets wyäntë Abrahamts ëëts nteety eepy Nits Jesus nyëmxë: ku miits jyeexyë Abraham y’ uunk tëjktë je jyeexyë mtuntëp mädi Abraham tyuun. ⁴⁰ Jets ixyäm ëts miits x’ixtä’äy nits xyëk ookwä’äny tu’uk jääy mädi të tnikepxy je tyëy äjtën mädi të tmädoy Dios këxm Abraham ke yä’ät tuuny. ⁴¹ Miits mteety tyunk mtujn jeedyëp jets jedë y’ ätsoodë kë ëëts nkejx jë’ëkt täkoony jety, py: Jem ëëts tu’uk nteety Dios je. ⁴² Jesus nyëmxë: ku jyeexyë Dios xteedyëdë xtsoktép ëts miits jyeexyë kom Dios këxm ëts të nminy ixyäts ëts. Kum ni ke ëts këm nminy jäkëxm mädi ëts të xpäkexy. ⁴³ ¿Tikëx xkäwinjäwëdë ëts n’äyuujk? Jäkëx ku ninixyën xkämädow wä’äny ëts n’ayuujk. ⁴⁴ Je miits mteety eedyëp kyäoywyë je’ts miits mtunwäntëp mädi mteety txyeky’py yëk jääy ookpë ku txyoontä’äky nits nijnë kyätenë mä tyëy äjtëp je ku niti je tkämëëdë tëy äjtën, ku je tkepxy win’ënën kyëm je je kyepxy py këm txyätxy ëëmpëm je je ëënën nyiteety eepy. ⁴⁵ Jets ku éts tyëywyë njäkepxy ke’ts ëts miits xtëy jyäwëdë. ⁴⁶ ¿pën yä mä miits ëts xtäniwämpetp täkoony? Kots ëts tyëywyë nkepxy ¿tiku ëts miits xkätëyjyäwëdë? ⁴⁷ Pën Dios jye eepy myädoopy je Dios y’ ayuujk, ke xmädowdë, je ku miits Dios mje etyëdë. ⁴⁸ Jets judíos y’ ätsojëdë jets nyëmxëdë ¿ke ëëts tëy nwä’äny ku Samaritano mits jets jem kyäoywyë xmëëdë? ⁴⁹ Jesus y’ätsooy ke ëts pën kyäoywyë nmëëdë nteety ëts nwintsëjk eepy miits ëts xkäwintsëjk eedyëp. ⁵⁰ Ke ëts këm n’oy äjtën n’ixtä’äy jem tu’uk mädi t’ ixteetpy jets tpäyooy. ⁵¹ tëy nyexy ëts miits nëjmë pën nidukën pëjkëp ëts n’ ayuujk nijunëts je ookën tkäixt. ⁵² Nits Judios nyëmxëdë ixyäm ëëts nijäwë ku je’mëm mits kyäoywyë xmëëdë Abraham mëët je äkäpx p tëjk ooktë je mits ts wämp, pëm pën ëts n’ayuujk xpëjk jë’jk jeepy nijunë je tkäixt je ookën. ⁵³ ke mits jäweenë më nimë ëëtstë nteety Abraham mädii ojts y’ooky ¿ok nimë mits? Jets äkäpx pë ojts y’ook këxtë ¿pënts mnäyjyäw etyë mits këm? ⁵⁴ Jesus y’ätsooy ku ëts këm njänämyëj pëktäkët ëts nmëj äjtën niti kyäwä’änt nteety ëts xmëjpëktäkp mädi miits mtijtëp jets je mDios eepy. ⁵⁵ Miits ke je x’ixëdë jets ëts je n’ix eepy ku ëts jyeexyë nwä’äny ke ëts je n’ixë ëëmp ëts jyeexyë ntsoom miits n’ ix eepy ëts je jäkëxts ëtsë y’ äyuujk mpëjk jëjkë. ⁵⁶ Miitstsë mteety Abraham tyäjotkujk täjk je ku ëts nxëëw n’ixy kots ojts t’ ixy ojts täjotkujk tä’äky. ⁵⁷ Nits judíos nyëmxëdë nimkäjä’äty nyëm wixtekyxy myäjnk jumëjt ¿nits të x’ixy je Abraham? ⁵⁸ Jesus nyëmxëdë: tyëynyexy ëts miits nëjmédë ku kenëm y’ ijty Abraham pyën ity jem ëts. ⁵⁹ Nits jëdë tkojnjëktë je tsä’ä nits y’ijty tämowä’äntë jets jetyë Jesus y’ayujtxy nits pyitsëëmy jep tsäptiky py.