¹ Ku nä kypapx këjxy nits Jesus nyiky xy jäduk mäa¨xy nyë wä’äm jem Galilea mädi je näy nyäj yëk kuxëëw eepy määxy nyë Tiberias. ² nimäy jyä’äy y’ijty pyänikyxyë, Tikëx je ku ixëjt je y’ ijty y’ ixtëp tso pä’ám jäaÿ tyëk tso’oky. ³ Nits Jesus nyiky xy kopk pä’äm jemts txyëëny ixtäjky mëët pyäyoywyëtëjk. ⁴ (Ixyäm ämääy xyëëw, ma judíos xyëëw tpääty, jäweenë y’ ijty tkäpaäty.) ⁵ Ku Jesus y’ ixëjky käwinëmpyë jäaÿ t’ixpäjty ku jem y’änëkx etyë, nits tnëjm äaÿ Felipe: ¿mä nikyxy tsäp keeky yëk jets yä’át kyäydyët? ⁶ (Ku Jesus nä wyäa¨ny je’ets jets Felipe yëk ixt ti tyump. Tikëx je ku nyijäw eepy je y’ ijty ti ja këm tyunwempy.) ⁷ Nits Felipe y’ätsojë: nimetsk mukepxy denario tsäp keeky kyäniwäädët jetxyë pyäädët wejn jety. ⁸ Nidukën pyäyoywyë Andres Simón Pedro myugu’uk tnëjm aay Jesus. ⁹ xyäm tu’ukë mixy tmëëdë muwoxk tsäpkeeky jets jämetsk kë äkx. Tiyä’ät wyä’änt nimäy nyexy ximë jääy? ¹⁰ Nits Jesus nyëmxë: nëkx jääy xnëjmëdë jets txyëënëdët (Ixyäm jem y’ ijty muntuun nexy mëëy jyetyë jem it) nits yä’äy tyëjk txyënë y’ ixtäktë jäweenë y’ ijty kyäjä’äty muwoxk mil. ¹¹ Nits Jesus tkontsooy tsäpkeeky ku Dios kujuypy Dios tmooy nits tmooy mädsi jem y’ ijty tsëneedyëp näynyájmé äkx tyëk niwäjt ëëy pën nixyën je y´ijty t’ oktsoktë. ¹² Kots nidukëyë kyuxkëjxëdë nits je pyäyoywyëtëjk tnëjm ääy. Konmuktë käytyuk, jets niti kyätäkoyty. ¹³ näjts tkonmuktë jämäk metsk äkoon ëny ojts y’ utxy je käytyuk nä y´ijty të nyiteny mädiwë muwoxk tsäpkeeky. Je käytyuk mädi nitään mädi y’ ijty të tkäydyë. ¹⁴ Kunä yä’ät ixpejtën jäaÿ t’ixtë nits wyäntë. Tyëy äjtëm profeta tämyëdäm mädi yä näxwiiny min nämp. ¹⁵ ku Jesus tkuentë tuuny jets y’ änëkxëwyänyëdë jets äkuwänë mäts wänyëdë jets niwintsën yëktunwänyëdë. Nits nikyxy jädukyäjë nätyu’ uk jem kopk këxm. ¹⁶ ku it txyuuw ëëy nits pyäyoywyëtëjk määxy nyëjotm wyinäktë. ¹⁷ nits barca jety py tyëjk eedyë nits nyëkxtë tu’uk máäxy nyëjoot mädi jem nëkxp Capernaum të je horë y’ ijty kyoots eenyë jets Jesus näy jyem y’ ijty kyäjä’äty mä’ám jedë. ¹⁸ mëknexy y’ ijty pyojy jets y’ ijty määxy nyë kyuyë. ¹⁹ ku y’ ijty të barca tyëk yo’oydyë jäweenë tkäpääty muwoxk jets tudujk kilómetros nits jedë t’ixpät të Jesus yoypy myetxy määxy nyëjotm jäweenë barca tkäpäáty nits ojts txyëkëdë. ²⁰ Nits je nyëmxë: ¡ëtxyäm këm! Kädi mtsëkëdë. ²¹ nits jedë y’ ijty tyëktëkë wyä’äntë barca jotm jets jetyë barca jyä’äjty jem näxkëxm mä y’ ijty nyëkxtë. ²² Ku y’ ijty të xëëw nyexy, je määxy nyë mädi jem y’ ijty jäduk määxy nyëwä’äm nits t’ixtë ku niti kyäti’ ity jädu’uk barca jem y’ ijty tu’uk ke’ets jem Jesus pyäyoywyëtëjk, natyu’uk pyäyoywyëtëjk txyoontë. ²³ jem y’ ijty barca të jyä’ät të mädi tso’ontëp Tiberias. Je myu äwinkon mä tkäydyë tsäpkeeky ku jäwyiin wintsën Dios kujuypy tmooy. ²⁴ ku nimäy jyä’äy tnijäw eedyë ku ke jem pyën it të Jesus mëët pyäyoywyëtëjk, nits këm tyëjk eedyë barca jetypy nits nyëkxtë Capernaum t’ixtädë Jesus. ²⁵ ku y’ ijty të tpäät të jem jäduk määxy nyëwä’äm, nits jedë tnejmjeedyë, yëk ixpëkpë ¿junë yäm mjä’äty? ²⁶ nits Jesus y’ätsojë yäm nyémxyë; tyëy äjtëm tyëy äjtëm ke ëts miits jekëxm x’ixtädë ku ixpejtën të x’ixtë jäkëx ëts miits x’itädé ku tsäpkeeky ku’uxyë xkädyë. ²⁷ Ke je keeky kyëxm ntuntët mädi këxp je täkä’äny kyëxm miits mtuntët mädi itp jem mä juky äjt mädi xëmëkëxm mädi yä’ájy tyëjk y’ uunk niky xy moyëdë, tikëx ku Dios mädi niteety të jem tkexy siello jekëxm. ²⁸ Nits je nyëmxëdë: Ti ëëts tump jets ëëts Dios tyunk ntujnëdët? ²⁹ Nits Jesus y’ätsojë: yä’át je Dios tyunk eepy. Jets miits je xtëy jyäwëdët pën je të tpákexy. ³⁰ Nits je nyëëmxëdë: “¿ti ixpejt mits ntunwempy nits ëëts n’ixt jets ëëts mits ntëyjyäwët? ¿ ti mtunwempy? ³¹ Ëëtsë nteety ojts tkäydyë maná jem näxwimpätë’ëts ätum, tso jep jäywyety y´ity, DIOS TYUKÄYËDË TSÄPKEEKY MÄDI JEM TSÄPJOTM. ³² Nits jetyë Jesus nyëmxë: tyëy äjtëm tyëj äjtëm ëts miits nëjmë, kemtse Moises mädi moyjyëdë tsäpkeeky mädi tsäjotm tsoomp, ëts je nteety mädi tyëywyë tsapkeeky yëky mädi jem tsäpjotm. ³³ Tikëx je ku Dios txyäp keeky je jem kidäkp tsäpjotm jets yä näxwiiny juky äjt tmo’oy. ³⁴ Nits nä je nyëmxëdë: wintsën, moyky ëëts je tsäpkeeky itp. ³⁵ Jesus nyëmxë: ëts je juky txyäpkeeky; pën ëts xnimimp ketse yuj pyäädët, pënts ëts xtëy jyäw eepy nijunë nexy tsje tëëtsë kyäokpäjtyënët. ³⁶ nämts ëts miits nëjmëdë jets të ëts miits x’ixtë, jets nixkätëy jyäwëdë. ³⁷ tukëyë mädi ëts niteety xmoypy, ëts je niky xy xniminy, pënts ëts xnimimp, tyëy äjtëm ketsë nkäkupékt. ³⁸ Tikëx ku tsäpjotm ëts të nkidä’äky, ke jets nkëm ntsojkën ntun’t, jets je txyojkën ntujnët mädi ëts të xpäkexy. ³⁹ yä’ät tsje txyojkën eepy mädi ëts të xpäkexy, jets nitukën ëts nkäyëktäkoyty mädi ëts të xmo’oy, jets ëts niky xy nyëk juky pyeky mäxyëëw kyukëjx eenyët. ⁴⁰ Tikëx ku yë jeje madiwë ëtsën nteety txyojkën eepy nidukëyë pën jeje unajnk y'ixy py jets tëyjyäwëdë pyäâtpts je juky äjt mädiwë xëmëkëxm nits ëts niky xy nyëk juky pyeky mä niky xy tukëyë kyukëjxë kyëxnë. ⁴¹ nits judios ontsoyë nyäwyän äxäjëdëje jets je yëknixi’iky, tikëx ku y’ ijty je nä të ye’eny: ëts je tsäpkeeky mädi të tsäpjotm kyidä´äky. ⁴² Nits je wyäntë: “ kemtxyë yä’ät Jesus Jose myäjnk, mädi ëën tyeety tyääk n’ixëjyäyëm? ¿Ntso y’ixë ku yë ixyäm nä ye’eny: tsäpjotm ëts të nkidä’äky?” ⁴³ Jesus y’ätsooy: kädi miits ontsoyë mjäknäwyän ädëtxyë. ⁴⁴ Nipën ëts xkänimint pën ke ëtsën nteety mädi ëts të xpäkexy je këm nä tyëkwinmäy jets ëts xnimintët. Nits je niky xy nyëkjukypyeky ku it kyëxnët. ⁴⁵ Jep nä jäywyety y’ ity mäjep profetas: DIOS NIKY XY TUKËYË TYÄ’ÄWÄNYËDË. Tukëyë pën jety wyenë të tmädoy jets të tjät të ntso niteety tyä’äwänyë je’ts ëts xnimimtëp. ⁴⁶ ke jets të nidukën t’ixy niteety, je të t’ixy mädi jem tsoomp mä je Dios je’ts të niteety t’ixy. ⁴⁷ tyëy äjtëm tyëy ájtëm ëts nwä’äny, pën tyëyjyäw eepy, jemtse juky äjt tmëëdë mädi xëmëkëxm. ⁴⁸ Ëts je juky txyäpkeeky. ⁴⁹ miitsëm mteety maná tkäydyë jem näxwinpätë’ëts ätum, jets tëts je y’ooknëdë. ⁵⁰ yä’ät tsje tsäpkeeky mädi tsäpjotm kidäkp, pënts je kyäypy ketse ookën tpäät t. ⁵¹ Ëts je juky txyäpkeeky mádi tsäpjotm kidäjk, opyënë pën yë tsäpkeeky kyäypy xëmëkëxm tsje jyukyët. Je tsäpkeeky mädi ëts miits nmowäntëp ëts je nikëjx jets jyukyët yä näxwiiny. ⁵² Nits judios y’ämpëktë nits tu’uk jänidu’uk nyätxyipkepxyë. Wyä’ántë: ¿ntso y’ ixë ixyä yä’äjy tyëjk xmoyën nikyëjx jets ntäkäyën?” ⁵³ Nits Jesus nyëmxë: tyëy äjtëm tyëy äjtëm ëts miits nëjmë, ku je yä’äy tyëjk y’uunk nyikëjx xtäkäyëdët jets nyëjpy x’ujkëdët, nits ke miits këm mjuky äjt x’ okmëët eenyëdët. ⁵⁴ pën ëts nikëjx xtäkäjy jeepy jets ëts nëjpy x’ ujkëdë jemts tsje juky äjt tmëëdë xëmëkëxm, ëts je niky xy nyëk juky pyeky ku it kyëxnët. ⁵⁵ Tikëx ku ëts nikëjx yë tyëywyë täkä’äny jets éts nëjpy yë’ëts tyëywyë në. ⁵⁶ Pën ëts nikëjx xtäkäjy jeepy jets ë ts nëjpy x’ujk kë ëts këxm je y’ ity jets ëts jekëxm. ⁵⁷ Nä tsoom je niteety mädi juky äjt yekypy je’ts ëts të xpäkexy jets näynyäjmë ntsoom ëts njukyë jekëxm; näy nyäjts je mädi ëts xtäkäypy ëts këxm tsje näy nyä jyukët. ⁵⁸ Yä’ät tsje tsäpkeeky mädi tsa¨pjotm të kyidä’äky je jyejë mädi mëjä’äy tyëjk kyäydyë jets të y’ ooknëdë. Pën yä’ät tsápkeeky kyäypy xëmëkëxm tsje jyukyët. ⁵⁹ Yë Jesus kyäpx mä jem yoymyuktäjkën. Yäm y’ ijty yëk ixpeky jem Capernaum. ⁶⁰ ku nä nimäy pyäyoywyëtëjk tmädodë nits wyäntë: tsipnexy yä’ät ixpëjkën. ¿ pën yë nä tkunentëpëktëp?” ⁶¹ Tikëx je ku nyijäw eepy je y’ijty Jesus ku pyäyoywyëtëjk na kyäpxtäkoydyë, nits je tnëjm ääy: ¿nyäwinkäpx näxë xtyimy jyäwëdë? ⁶² pën nä täm ¿Pën miits m’ ixtëp yä’áy tyëjk y’ uunk pyety mä’äm jem y’ ijty jyäwyiin eewyë? ⁶³ jäwën je mädi juky äjt yeky py, jets nikëjx niti putëjk eeny tkäyeky. Je ayuujk mädi ëts miits të ntämukäpxtë jäwën yë, juky txyë. ⁶⁴ jets jemts miits nidukën mädi kenëm tëy jyäwë. Tikëx je ku Jesus tsoontäky eewyë y’ijty tnijäwë pën je kyätëy jyäw eepy jets pënts niky xy näy nyä kyëyekyë. ⁶⁵ Je wyääny: jekëxëmts ëts nä nwä’äny nipën éts këm xkänimint pën kä ëtsën nteety pyäkexyë. ⁶⁶ ku nä wyääny, nimäy nyexy ojts pyäyoywyëtëjk yoykye’ektë, jets ke ojts kipxy y’ okmët witijtyënë. ⁶⁷ Nits jesus je tnëjm äaÿ mädi nimäk metsk: ¿Mnëkx wäntëp miits näjnyäjmë? ⁶⁸ Nits Simón Pedro y’ätsojë: Wintsën, ¿pën ëëts n’änëkxëp? Mits ayuujk mëët mädiwë xëmëkëxm. ⁶⁹ Tëts ëëts ntëyjyäwë jets nijäw eepy ëets jets miits je Dios wyä’äts äjtën. ⁷⁰ Nits Jesus nyëmxë: ¿ke ëts miits të nwin ixtë, nimäkmetsk jets diablo miits nidukën. ⁷¹ Judas je y´ijty nä nyikepxy py, Simón Iscariote myäjnk, tikëx ku je je y’ ijty, mumäk metsk, mädi Jesus kyëyäk wempy.