¹ Nits jetyë empy ojts Judios xyëëtuntë, nits Jesus nyikxy Jerusalen. ² Näjts jem y’ijty Jerusalen je pä’äy mä’äm je txëëwë borrego tyëk ätsumk je tu’ uk në nyipots witityë mädi txëëw Betesda Hebreo ayuujk mädi muwoxk poste täpät xëën äjtëp je tëjk. ³ Jepts y’ ijty nimäy jyääy mädi pëjkëdëp mädi käixtëp mädi käyoydyëp jets mädi mëët të xyuxnëdë jep y’ ijty wyen jät të. ⁴ Tikëx je ku tu’uk wintsën y’angel y´ijty kyidä’äky jets në tyëk këy yo’oy ätsujky jyety jets opyënë pën tëjk eedyëp në jotm, ku näy jyem y’ ijty në kyëy yo’oy, tsoktëp je y’ ijty pën ti pä’äm je pëjkëdëp. ⁵ Jemts y’ ijty tu’uk yä’äy tyëjk jä’äy mädiwë je y’ ijty iipx mäktuktujk jumëjt të pyä’äm tsëneenyë. ⁶ Ko Jesus t’ ixy ko jem myä’äy jets tkuentë tuuny ku të y’ ijty jeky nyexy jem y’itnë, nits Jesus tnëjm ääy ¿mtso’ok wämp mits? ⁷ Nits je pä’äm jääy y’ätsooy nipën ëts xkäijtë pën ëts xyëk nëtëkëp ku në jyäkëy yo’ojy ko ëts njänikyxy wyijnkpë jäwyiin tëjk eepy nikenëm ëts. ⁸ Jesus nyëmxë tenkyukë kojn jë’ëk yë mäwejt jets yo’ojy. ⁹ Jetyë ojts yä’äy tyëjk ojts txyo’oky tkojn jë’ëky myäwejt jets yo’ojy, pokxën xëëw je y’ijty. ¹⁰ Näjts je judíos tnëjm jeedyë mädi y´ijty të txyo’oky, pokxën xëëwts ixyäm ke je pyäät etyë nits mits mäwejt xpäkë’ët. ¹¹ Pën éts të xyëk tso’oky je’ts të nä ye’eny kon jë’ëk yë mäwejt jets yo’ojy. ¹² Nits jedë tyëk tëëdë ¿pën jääy je mädi të mnemxyë päkë yë mäwejt jets m’yo’ojy ty? ¹³ Jets mädiwë të wyenë txyo’oky keje tnijäwë pupën je wyenë të yëktsokyë. Je ku Jesus të je y´ijty ämeetsk nexy nyiky xy jeku nimäy jyä’äy jep y’ijty. ¹⁴ Jets kyumjäween it Jesus ojts tpätkojmë je jääy jets tnëjm jääy m’ixp të mtso’oky kádiim m’okpeky tyunë jets kädi jäweenë oktëy mjety. ¹⁵ Nits jetyë je yä’äy tyejk nyikyxy jets ojts twäjnë judíos ku Jesus täm je mädi të yëktsokyë. ¹⁶ Jäkëxts judios tëjk tpäwitijty Jesus jets tyëk ook wä’äntë jäkëx kunä pokxën xëëw tuny. ¹⁷ Nits Jesus y’ätsooy ëtsën nteety tumpnëm je ixyäm näy nyäjts ëts ntuny. ¹⁸ Jäkëx judios tëjktë jäweenë tsoktë nits tyëk ooktët tikëx tikëx ku je jeeyë tnäxteeny je pokxën xëëw jeku näy nyäj tijy Diios je tyeety eepy jets näy nyä nyätyijyë ntsoom je Dios. ¹⁹ Jesus y’ ätsojëdë tyëy äjtëp je unäjnk niti këm tkätun’t je tyump mädi y’ ixy py tyeety tyumpy je ku tukëyë mädi niteety tyumpy je’ts näy nyä y’ uunk tyumpy. ²⁰ Je ku niteety y’ ätsekypy je y’ uunk jäkëxts tuk ixy mädi tyump je yëk nikejx jëk ädetxy py je jäweenë mä pën ti jets miits ätëy äjät xtätänt tët. ²¹ nä nixkëm niteety tyëkputë’ëky je ookpë nits tmo’oy jukyäjtën näy nyäjts je y’uunk myoypy je jukyäjt pën tyämutsekypy. ²² Je ku niteety nipën je tkätëy tyuny je ku je tëy tyunën të je y’ uunk tkëmoy kyëxnë. ²³ Näjts nidukëyë twintsëkëdët y’uunk nä nyä nixkëm je twintsëkëdë niteety pëm pën je tkäwintsëjk eepy je y’ uunk ketsë twintsëkë niteety mädi päkexëp. ²⁴ Tyëy äjtpë pën t’ämädoonäxtëp ëts n’ayuujk jets tëy jyäwë mädiwë ëts xnäskejx eepy myëët tsje juky äjt mädi xëmëkëxm ketse y’ äyoompäät t të je nyäxnë ojk<ën ägukm jets jyänë mä juky äjtën. ²⁵ Tyëy äjtëp ëts nwä’äny ku mimp je tyempë jets ixyäm je ku ookpë tëjk tmädoodët Dios y’ uunk kyepxy pënts tmädoop jukyëp tsje. ²⁶ Nä nixkëm niteety tmëëdë juky äjt këm näy nyäjts je të y’ uunk tmo’oy jets këm juky äjt tmëëdët. ²⁷ Je niteety të tmo’oy kutujk je y’uunk jets tmëëdët tëy tyunën jeku je Dios y’uunk je. ²⁸ kädiim ätëy xtätäntë je ku jep je orë ku tukëyë mädiwë jep ookp jut jetypy tmädojëdët kyepxy. ²⁹ Jets mädi të tuntë oy pyitsëmtët jets jyukypyëktët mä’äm juky äjtën jets mädi të tuntë jets mäditë tuntë käoy jyuky pyëktët jets y’äyoompäät tët. ³⁰ Niti ëts këm nkätun’t ntso ëts nmädoy näjts ëts këm ntëy tyuny jets ëts ntëy tyunën tyëywyëts je kom ke’ts ëts këm tntsojkën n’ ixtä’äy je je txyjkën mädi ëts të xpäkexy. ³¹ Ku jyeexyë ëts këm nyänyimätyä’äk wä’änyë ke’ets ëts nmätyäky jyeexyë tyëyë. ³² Jem jädu’uk mädi ëts xnimätyäkp nijäw eepy ëts ku jë ëts xnimätyä’äky tyëy wyë je. ³³ Miits të xtänikextë je Juan jets je të je tyëywyë tnikepxy. ³⁴ Jets je kepxy mätyä’äky mädiwë ëts nkuentëpeky py ke’ets je yä’äy tyëjk jäaÿ tjejë jäkëx ëts nä nwä’ány jets miits mädä’äktët. ³⁵ Juan je y’ijty jem mädiwë toypy jets kunokp jets miits të weenë xtsoktë jets mjotkujk tä’áktët mäje äjäjk. ³⁶ Jets kepxy mätyä’äky mädi ëts nmëët jäweenë mäje nikenëm je Juan myätyä’äky. Jeku je tunk mädiwë ëtsën nteety të xtoktuny näy jye’ts ëts ixyäm ntumpy je’ts ëts xnimätyäkp ku niteety ëts të xpäkexy. ³⁷ Je niteety mädiwë ëts të xpäkexy je’ts këm ëts të xnimätyä’äky miits ke junë xmädowdë je kyepxy jets nijunë wyiin y’ääw xkä ixëdë. ³⁸ Miits ke xmëët äjtëdë y’ääw y’ayuujk tikëx ku ke xtëy jyäwëdë mädi jyäpäkexypy. ³⁹ Miits mjä ixtëp yë jäywyet nä mjäwinmäytyë jets yëkëxm xmëëdëdë jukyäjt mädi xëmëkëxm jets yë jäywyet yë’ëts ëts xnimätyäkp. ⁴⁰ Nits miits ke xtsoktë jets ëts xnimint jets jyeexyë xmëëdëdë juky äjt. ⁴¹ Ke ëts yä’äy tyëjk jääy myë äjt nkuentëpeky. ⁴² Ëts nijäw eepy ku miits ke xmëëdëdë Dios txyojkën mä miits këm. ⁴³ ëts të nminy je niteety xyëëw këxm ke’ts miits të xkuentëpeky. Kots pën myint këm xyëëw këxm je’ets miits nkuentëpëktëp. ⁴⁴ ¿ Ntso y’ixë miits xtëyjyäwëdët ku mnyäkyuentë pëjk xëdë më pëktájkën tu’uk jänidu’uk, jets ke je x’ixtädë je mëjpëktäjkën mädi mimp Dios këxm? ⁴⁵ Ke winmäydyët jets ëëts miits niwämpety py nteety wyinkukm Moises je mniwämpejtëdëp mädi këxm miits të xpëmtë mjup ixën. ⁴⁶ Ku miits jyeexyë xtëy jyäwëdë Moises xtëyjyäw eedyëp ëts miits jyeexyë je ku éts je nje jyä’yë. ⁴⁷ Ku miits ke xtëy jyäw äjtë je jyäy wyet ¿ntso y’ ixë xtëy jyäwët ëts n’ayuujk?