¹ Ixyäm ku Jesus nä tnijäw ëëy jets ku të nä tmädowdë je ixpeky tyëjktë ku Jesus jäweenë nimäy tyëk nëpety päyoywyëtëjk jets Juan yëkwinexy. ² (oyëm këm Jesus jyäkäyëk nëpety pyäyoywyëtëjk y’ijty nä jääy yëknëpety py). ³ Nits Judea txyoon kojmë nits Judea wyimpit kojmë Galilea. ⁴ jets je näxwämpëm je y’ijty jem Samaria. ⁵ Nits je jyäjty Samaria kyäjp jotm mädi xyëëw Sicar je myu äwinkon tukëyp je it mä’äm ojts Jacob myäjnk José tkäm mo’oy. ⁶ Jem tsä y íjty Jacob pyozo, të y ‘ijty Jesus yoynyukx kexy nits jem pozo pä’äm Jesus txyëëny ixtäjky, jáweenë y’ijty tkäpääty wixtujk yäxp. ⁷ Nits tu’uk Samaritana toxtyëjk mäjpë jyä’äjty nits Jesus tnëjm ääy: Moyk ëts tëy weenë në jets ëts n’uukt. ⁸ Jets pyäyoywyëtëjk mëj käjp jotm je y´ijty të nyëkxtë keeky jyuywyë. ⁹ Nits Samaritana toxtyëjk nyëmxë: ¿Tso y´ixë ku mits judios tjä’äy jets ëts mits x’ämädoy në ku ëts Samaritana toxtyëjk jets ëts mits nyëk uukt? Tikëx ku judíos ke je tmëtnämyäyëdë Samaritanas tjääydyë. ¹⁰ Jesus je t’ätsooy: pën m’ix eepy jeexyë Dios dyon, pén je, mädi je nä mnëmxëp; yëk uk k ëts, mits je jyeexyë je m’ämädoopy, nits je jyeexyë juky nyëj mo’oyë. ¹¹ Nits toxtyëjk y’ ätsojë: Wintsën ke ti xmëëdë ti mtäjeep pitsëmp, jets këjk nexy txyë pozo, ¿Mäts je xyëk ity juky nyëj? ¹² ¿Ke’ets mits jáweenë mnimëjë ntsoom étsën teety Jacob, mädi ëtxyë ojts xm0’oy mäyë këm y’ujky ntso näy nyä y’uktë jets mëët kyäjtë ok mits je? ¹³ Jesus t’ätsooy: Nidukëyë pën yä’ät në y’uktëp pät kojmyëp tse tëëtsë. ¹⁴ Jets opyënë pëm pën yá’ät në y’ ukgtëp ädiwë ëts nmowempy nijnë nexy tse tëëtsë kyä okpäjtyënët. Jenë mädi éts mits nmowempy nä je niky xy wyimpity tsoom mutpë në jets jem nyëkxt mä jem jyuky äjt mädiwë xëmëkëxm. ¹⁵ Nits toxtyëjk nyëmxë: moyk ëts je në nits ke tëëtsë x’okpätnët, nits ke ëts niky xy yä n´okmäjnë. ¹⁶ Nits Jesus nyëmxë: nëkx, päwäät mniyä’äjy, näjts yä wimpitkojmët. ¹⁷ Nits toxtyëjk y’ätsooy ye’eny: ke ëts pën niyä’äjy: Nits Jesus y ‘ätsojë, tëyëm je kunä wä’äny. Nipën ëts niyä’äjy. ¹⁸ nimuwoxk mitsë mniyä’äjy të xmëédë jets mädi xyäm mët tsëneepyh ketse xniyä’äjy yë, tyëywyëm je ntso dë wä’äny. ¹⁹ Nits toxtyëjk nyëmxë: wintsën näj ëts mits n’ ixy mätyäkpë mits jyäwë. ²⁰ yä kopk këjxy ëëtsë nteety ojts wintsëjkën tmo’oy, nämts mits wä’äny jets Jerusalen je nikyxy wintsëjkën yëk mo’oy. ²¹ Nits Jesus nyëmxë: toxtyëjk, tëyjyäwé nikyxy je horë tpääty ku ni yä kopk këjxy ni Jerusalen nikyxy wintsëjkën niteety kyäok yëk moynyë. ²² Je miits wintsëjk eedyëp mädi mkäix eedyëp, je ëëts nwintsëjk eedyëp mädiwë ëëts n’ixy, tikëx ku je mädäjkën jep je myin mä judíos. ²³ mimp je horë ixyäm tse të tpääty mädiwë tyëywyë wintsëjk eewyë tyuntëp nikyxy je niteety tmoodë wintsëjkën jäwén këxm jets tëy äjtën këxm. Tikëx ku niteety je jääy je y’ixteepy mädi wintsëjkën mojëdëp. ²⁴ Dios jäwën je jets je j äÿ pën je wintsëjkën mo yëp näjts je wyintsëk ätët jäwén këxm jets tëy äjtën këxm. ²⁵ Nits toxtyëjk nyëmxë: Nijäw eepy ëts je ku je Mesias myiny, mädiwë xyëëw Cristo, ku je myint, je’ets nikyxy tukëyë xwän kejxy jäyën. ²⁶ Nits Jesus nyëmxë: Ëts je pën ixyäm mët näkyäpxyëp. ²⁷ je empy ojts pyäyoywyëtëjk wyimpit të. Nits je nyäktyëyëdë tikëx ku je y’ ijty toxtyëjk tmëtnäkyepxyë, jets nipënts tkäyëktëëy: ¿ti mtseky py? ok ¿tikëx txtyëjk xmët näkyepy xyë? ²⁸ Nits toxtyéjk nyë äwijts ëyën jem t’ok kexnë, nits mëj käjp jotm wyimpijty nits jääy tnëjm ääy: ²⁹ Nä mintë x’ixtë tu’uk yä’äytyëjk mädi ëts të tukëyë xtämukäpx kexy ntso ëts njuky äjt nyëk nexy ¿kemtxyë yä’ät win Cristo? ³⁰ Nits txyoon ooktë jem mëj käjp jotm nits je t’ änëkx eedyë. ³¹ Yäm pyäyoywyëtäjk jyänemxyë jets kyäyty: yëk ixpekpë, käy mits. ³² Nits Jesus nyëmxë: Jem ëts keeky nmëëdë mädiwë ëts nkäypy mädi miits mkäixy py mkänijäw eepy. ³³ Jets pyäyoywyëtëjk tu’uk jänidu’uk nyäyenyë: Nipën xyë keeky kyä is moyë ok të yë myoyëdë? ³⁴ nits Jesus nyëmxë: je ëts nkeeky eepy txyojk ntujnët mädi ëts të xpäkexy nits tyunk nyëk pujkët. ³⁵ Kemts miits nä wä’äntë: jämäk täxk po’o je kyäti’ity nits je tpäät mä yëk kon muknët? Ëts miits nëjm jeedyëp ¡ixëjk të äxtuktë käm të je myäjäänë jets yëk kon muknët! ³⁶ pën je kyonmuky py jumy pyëkp tse jets je tëëm tkonmuky mädi juky äjt xëmëkëxm, jets kipxy jyokujktä’äktët mädi nip p jets mädi tkonmukp. ³⁷ nä tsoom je tkäpxtë: tu’uk je mädiwë tnip p jäduk je mädiwë tkonmukp tyëywyëm je. ³⁸ jem ëts miits të mpäkextë jets niky xy xkonmuktë mädë mkätuntë jemts miits të näy nyä mtuntëkëdë. ³⁹ Nimäy Samaritanos mädi jem kukäjp eedyëp je tëy jyäw eedyëp ku je nä toxtyëjk ojts tnikepxy, näj ëts të xtämukäpx tä’äy tso ëts njukyë. ⁴⁰ ku Samaritanos t’änékx eedyë je nits tmunukxtä’äktë jets jem jyäktän kojt mä’äm jedë, nits je jyäktään ëëy jem jä metsk xëëw. ⁴¹ nits jäweené nimäy ojts y’ äa¨w y’ äyuujk tyëy jyäw äjtxyëdë. ⁴² Nits jedë toxtyëjk tnëjmëdë: ke ëëts jeyë të ntëyjyäwëdë ntso mits të wä’äny, të ëëts je këm nmädowdë tëts ëëts nijäwëdë jets ku tyëy äjtëm yä’ät je yä näxwiiny yëkmädäkpë. ⁴³ ku nyäjxy metsk xëëw nits jem txyojny nits nikyxy Galilea. ⁴⁴ Tikëx ku këm Jesus nä wyääny ku äkäpxpë ke je kyëm it joojty wintsëjkën tmëëdë. ⁴⁵ Ku je jyä ‘jty jem Galilea nits Galileos myoyëdë käpx pokxën. Të je y’ ijty jep t’ixtë të jep tyuun jep Jerusalen ku jep y’ ijty xëëw tyinyë, tikëx je ku jedë jep je y’ ijty xyëëwëdë. ⁴⁶ Ixyäm jets je wyimpitkojmë Caná de Galilea, mä jem në tyëkwimpijty pä’äk në, Jem Capernaum jem y’ijty tu’uk oficial pëjkëp je y’ ijty y’uunk. ⁴⁷ Ku je nä tmädooy ku Jesus y’ ijty të myiny jem Judea jets Galilea jyä’äty, nits je t’änëkx ëëy Jesus nits tmunukxtäjky nits jem wyinäkt nits jyexyë yëktsojk xyë y'uunk ku unäjnk y’ookwänë. ⁴⁸ Nits Jesus nyëmxë: ku miits xä ixtët ixpejtën, nikets miits je xtëy jyäwëdët. ⁴⁹ Nits oficial nyëmxë: Wintsën, nämin mits jets x’ixt ku näy jyem ëtsén n’uunk kyä ooky”. ⁵⁰ Jesus nyëmxë: “nëkx mits; jyuk eepy m’uunk. Yä’äy tyëjk tëy jyäw ëëy ayuujk ntso Jesus nyëmxë nits niky xy. ⁵¹ Ku y’ ijty jem wyinäknë, jem tyumpëtëjk yoytxyojëdë jets nyëmxyëdë jets jyuky eepy je y’uunk. ⁵² Nits tyëktëy ti horë nä myëk pëk äxäjy të. Nits jedë y’ ätsoodë, uxë eewyë, wixtujk yäxp y’ ijty ku jëmpä’äm nyiwäjtsë.” ⁵³ Nits niteety tkuentë tuuny ku je horë y’ ijty ku Jesus nä nyëmxë jets juky eepy je y’uunk. Näjts je jets nidukëyë nixyën tu’uk tëjk txyëënëdë tëy jyäw eedyë. ⁵⁴ yä’ät tsje mumetsk ixpejt mädi Jesus tyuun ku Judea myiiny jets jyä’äjty Galilea.