¹ Jä tudujk xëëw y’ ijty tkäpääty je ämääy xyëéw ku Jesus myiiny Betania mädi y’ ijty të wywnë y’ isooky nits të wyenë juky pyeky ookpë ägujky. ² Nits jedë yëk oy äjtxëdë aux jets Marta je y’ ijty tyëk oyë y’ ookp jets Lazaro jets y’ ijty jem käywyejt äm tsëneepy mëët Jesus. ³ Nits Maria tkojnjëjky tu’uk litro poop pëjy pyä’äk xyuuky ma´di tsownexy nits täniteemy Jesus tyeky kyëjxy nits wyääy täpot tëjts ääy Jesus tyeky nits tukëyë tiky py xyuukwäkx këjxy je pä’äk xuukpë. ⁴ Judas Iscariote tu’uk mädiwë pyäyoywyë eepy mädi y’ ijty kë yäk wäjnëp nä wyääny. ⁵ ¿tikëx yä’ät pä’äk xuukpë të kyáyëk tooky tuwëk mukepxy xyëëw nimutuny (denario) nits jyeexyë yëkmo’oy äyoowëtëjk. ⁶ Kots je nä wyääny: ke je ko tunkë je äyoowë tëjk je ku myeetxy py je y’ ijty. Je y’ ijty tmëët meeny äkoon ëny jets myeetxy je y’ ijty mädi jep äyëk äkoon eepy. ⁷ Jesus wyääny: kupëktë yë nits tmutänt mädi myëët je xëëw ko ëts wyenë nyëk nitä eenyë. ⁸ Miits itp kunexy xmëëdëdët äyoowëtëjktë jets ëts ke’ts miits itp nexy xmëëdët. ⁹ Nits jetyë mäyjyääy judíos tëjk tnijäw eedyë ku Jesus jem y’ ijty nits tnimintë ke jeyë nätyu’uk Jesus mëët jets t’ ixtët je Lazaro mädiwë Jesus wyenë të tyëk juky pyeky ookpë äkukypy. ¹⁰ Jts teety nywintsëntë tkepxy eedyë tu’uk mukëdë ntso tyëk ooktët je Lazaro. ¹¹ Tikëx ku je këxm nimäy nyexy judíos tëjk nyëkxtë jets tëyjyäw eedyë Jesus. ¹² Je kyumjäwomëp mäynyexy jä’äy myintë xëëw eewyë. Ku jedë tmädoodë ku Jesus myin wä’äny Jerusalen. ¹³ jets jëdë tëjtë tëëxy y ääy nits t’änëkx eedyë jets tmëtnäwyäädëdët je, nits wyän äxäjtë: MËJPËKTÄ’ÄKY KUNUKY XY NYEXY PËN MIMP WINTSËN XYËËW KËXM ISRAEL NYIWINTSËN. ¹⁴ Jesus tpäjty tu’uk burro uunk nits txyënäaÿ jekëxm ntsoom jep y’ ity jäywyety. ¹⁵ KÄDI MTSËKËDË NÄJX KÄJP IX ÄXTUK IXYÄ MYINY TË MWINTSËN BURRO UUNK T’OKTÄTSËËNË. ¹⁶ Nits pyäyoywyëtëjk ke twinjäw eedyë niti ku txyoontäjky, jets ku Jesus ojts yëk ëj pëktä’äky nits jedë tjääymyëjtxy ku nä y’ ijty jäywyety jep y’ ity je këxm nits jedë të y’ ijty nä tuntë ke këxm. ¹⁷ Nits nä y’ ijty mäyjyääy tnikäpxtë tnimätyä’äktë pën jety jem y’ ijty ku Lazaro twa´witsëëmy ookpë jut jety py nits tyëk juky pyëjky ookpë aguky py. ¹⁸ jägëxëm tsje y’ ijty jääy nyiminyëdyë nits tkuentëpëktë tikëx ku të y’ ijty tmädowdë ku je të y’ ijty nä tuny ixpejt. ¹⁹ Nits ixpeky tyëjk nyäwyäjnëdë tum äkëmyëdë të x’ ixtë ku ke niti xkäpäätë äxtuktë ruknäxwiinpet yë pyänëkx këxtëp. ²⁰ Jemts y’ ijty Griegos jääy y’ägukm mädi të y’ ijty pyet të twintsëkë wyá’äny mä xëëw tyunyë. ²¹ Nits jedë t’ änëkx eedyë Felipe mädi Betsaida tsoomp Galilea y’ it jotm nits tmunukxtäktë nits tnëjm jeedyë wintsën wintsën njäiwempy ëëts Jesus. ²² Felipe nyiky xy nits ojts Andres twäjnë Andres tmëët äjty Felipe nits Jesus twäjn jeedyë. ²³ Jesus y’ ätsojëm pijty nits wyääny të je horë jyä’äty nits yä’äjy tyëjk y’ uunmk yëk mëj pëktä’äkt. ²⁴ Tyëy äjtëp tyëy ätëp ëts miits nëjmëdë ku trigo päjk kyänäxkidä’äkt näxkëjxy jets kyäookt nätyu’ukts je tyeny kots y’ ookt mäynyexy tsje tyëëmët. ²⁵ pëm pën juky äjt y’ ätseky py yëktäkoypy tsje pënts jyuky äjt kyäoy y’ ixpy yä näxwiiny pyëjk jeky py tsje juky äjt xëmëkëxm. ²⁶ Pëm pën ëts xtujn jeepy mätstu’utë nits ëts xpänëkxt mäts éts jem wyenë n’ ity jemts jyemët ëts mëët ntumpë pëm pën ëts xtujn jeepy je niteety je täoyjyäw ätëp. ²⁷ Ixyäm ëts njäwën yëk äyow njäwë ¿ntso ëts jyäwë jyeexyë nwä’äny? ¿ teety tukniwätsk ëts yä’ät horë? Yëkëxm ëts të nminy yä’ät horë ²⁸ Teety mëj pëktä’äk mxëëw. Nits tsäpjotm ayuujk yëk mädooy ye’eny: tëj ëts je tmëjpëk tä’äky nmëjpëktä’äk wempts ëts je jädukyäjë. ²⁹ nits nimäy jyä’äy mädi y’ ijty jemtë ku nä tmädoodë jets wyääny jets äneew je. Je wyijnk pë wyäntë. Tukë angel jetxyë të myukepxyë. ³⁰ Jesus y’átsooy nits wyääny. Yä’ät ayuujk ke éts këxm myin miits këxm yë myiny. ³¹ Ixyäm tsje mä yä näxwiiny yëk tëy tyunt, ixyäm je yëk kexpitsëmt mädi yä näxwiiny niwintsën eepy. ³² Jets ëts ku éts niky xy mputë’ëky yä näxwiiny këm ëts je niky xy nä nyëkwinmäy. ³³ jäkëxts nä wyääny jets tnikepxy tso y’ ixë je y’ijty y’ookwä’äny. ³⁴ Nits je nimäy jyääy y’ ätsojë, nä ëts je kutujk këxm nmädoy jets itp Cristo jyejë y’it t. ¿tso y’ixë ku nä wä’äny jets putë’ëkpyë jädukyäjë yä’äy tyëjk y’uunk? ¿ pën yä’ät yä’äjy tyëjk y’uunk? ³⁵ Nits Jesus je nyëmxëdë: jäweenë jäduktyempë y’ itwääny äjäjk mä miits. Tuyo’ydyë miits ku näy jye äjäjk jyäk jejë jets kadi koots it xmët näwyäädyëdë ätsujky mädi äkootxyë yoydyëp ketse tnijäw wëdé pu mä je nyiky xy. ³⁶ pë jem miits je xmëëdëdë äjäjk tëyjyäw wëdë miits je äjäjk jets miits äjäjk m’uunk ätëdët. Näjts Jesus tnikepxy nits nyiky xy jets y’ äyujtsë. ³⁷ Oyëm je y’ijty mäy nyexy ixpejtën tjäyëk nikejx jë’ëky ni nä je y’ ijty je tkätëy jyäwëdë. ³⁸ Nits Isaias yayuujk kyuytyunët mädi äkäpxpë ku je nä wyääny: WINTSËN PËN ËËN TË XTËYJYÄW ËYËN? ¿PËN TË WINTSËN KYË MTUK IXYË MTUKNIJÄW ETYË? ³⁹ äkëxts je tkätëy jyäwëdë ku Isaias nä je y’ ijty të ye’eny, ⁴⁰ JE TË YËKWIMPIITXYË JETS TË Y’ÄÄW JYOJT YËK JUNXYËDË: KU JYEEXYË KYÄNÄJË WIINY TSJE JYEEXYÉ TYÄIXTËP NITS JYEEXYË Y’ÄM JYOTM TÉY JYÄWËDË NITS JYEEXYË TIKÄJTSËN TMËËDË NITS ËTS JYEEXYË TSOJKËN NÄJXËN NMO’OY. ⁴¹ Nä Isaias yä’ät nä tnikepxy tikëx ku Jesus myëj äjtën ojts yëk ixy näjts ojts yëknikepxy. ⁴² nimäy gobernantes tëjk ojts Jesus tëyjyäw wëdë jets ixpeky tyëjk këxm ts ojts ke tnikäpxtë jets ke yoymyuk täjkën jety kyäyëk ku pëkt. ⁴³ Je ëy ojts jäweenë mëk t’oyjyäwëdë mädi jääy je jye jets ke je ëy tmëj pëktäktë mädi Dios je jye. ⁴⁴ Nits Jesus kyepxy ye’eny: pën ëts xtëyjyäw eepy ke ëts mits nätyu’uk xtëyjyäwët náy nyäjts je xtëyjyäwëdët pën ëts të xpäkexy. ⁴⁵ Pënts ëts x'ixp x'äxtukp näjts miits x'ixëdë xnijäwëdë madiwë ëts te xpäkexy. ⁴⁶ Näjts ëts të nminy tsoom äjäjk yä näxwiiny jets pën ëts xtëyjyäw eepy ketse äkootxyë tujy y’ ok itnët. ⁴⁷ Pën jem nidukën ëts n’ ayuujk xmädo jeepy jets ke t’kojnjë’ëky ke’ts ëts je ntëy tyuny tkëx ku ke ëts je niminy jets yänäxwiiny ntëy tyunt je ëts të niminy jets yä näxwiiny nyëk mädä’äkt. ⁴⁸ pënts ëts xkäkupëkp jets ke ëts n’ayuujk xkuentëpëjkë jem tsje tmëëdë pën je tëy tyunëp, je ayuujk mädi ëts të nkepxy je’ets niky xy tyëy tyunyë ku niky xy xëe¨t tpääty. ⁴⁹ ke ëts këm niko nkepxy nteety ëts të xpäkexy pën ëts päwään xmo’oy ntso ëts nwä’a¨nt ti ë ta nkäpx p. ⁵⁰ nijäw eepy ts ëts je ku yä’ät päwään juky äjt yë’ë mädi xëmë këxm: je ëts nkepxy py ntso ëts të nteety xnëjmë, näjts ëts nkepxy.