¹ Ixyäm, tyëy äjtënjem y’ ijty tu’uk yä’äy tyëjk mädi xyëëw Lazaro pëjkëp je y’ ijty. Betaniët jä’äy je y’ ijty jem it mäjem myugu’uk Maria mëëdë Martha txyëënëdë. ² María je mädi perfume Jesus tyäpäk jää’x jets wyääy tsje Jesus ojts täpot tëjtsë jetse myugu’uk Lazaro mädi y’ ijty pëjkëp. ³ Nits Lazaro myugu’uk ojts Jesus tkexy nyikexëdë wyä’äntë: Wintsën, je mädi mits mtseky py pëjkëp je. ⁴ Ku Jesus nä tmädooy nits je wyääny. Yä’ät pá’äm ke yë okén äm yëkjädët. Jeyë jets Dios myëj äjtën nyikejx jë’ëkt, jets Dios y’ uunk yëkëxm yëk mëj pëktä’äkt. ⁵ Jets Jesus txyeky je y’ ijty Marta méët María Lazaro myugu’uk jets mëëdë Lazaro. ⁶ äkëxts ku nä Jesus tnijäw ëëy jets pëjkëp je Lazaro nits Jesus jem jyäktään ëëy je metsk xëëw jem mä’äm jem y’ijty wyitity. ⁷ Kunä nyäjxy nits je pyäyoywyë tëjk tnëjm ääy tjämyën jädukyäjë Judea. ⁸ Nits pyäyoywyëtëjk nyëmxëdë: yëk ixpëkpë mnäskä’äts wäjnëdëp jem Judios ¿jädukyäjë jem mnëkx wänkojmë? ⁹ Jesus y’ätsooy: ¿kemts tyi’ity mäkmetsk horé xëëw tuk xunexy? Pën nidukën xëjny tyuyo’ojy ketse y’ äwop pity tikëx ku ixp je äjäjk mädi yä näxwiiny. ¹⁰ pën je koots tu’u yoypy, äwoputp tsje ku jem äjääjk tkämëëdë. ¹¹ Yë’ts ojts nä tkepy xy nits ojts tjäknëmkojë të ëën nmugu’uk Lazaro myäädakoy jemts ëts niky xy jets ëts niky xy nyëk niwijy. ¹² Nits pyäyoywyë tëjk nyëmxëdë, Wintsën pën të je myäädäkoy, tso’okpts tsje ¹³ Ixyäm, je nä Jesus nyikäpxy ku tëj je y’ ijty y’ ooknë jets jedë näjts je twinjäw eedyë tëj je tijy jeyë myäädäkoy. ¹⁴ Nits ojts yëkxon Jesus tkäpxtëy “të je Lazaro y’ooknë. ¹⁵ je ëts ntäjotkujk tekypy miits je mtäoyëdëp ku ëts jem nkäpën ity jets miits xtëy jyäwëdët wen ëën jem t’änëkx ëyën. ¹⁶ Tomás mädi xyëëw Didimo tnëjm ääy myugu’uk myët päyoywyëtëjk wen ëën jem näy nyäj tmëët ëyën nits niky xy jem kipxy nmët ookyën. ¹⁷ Ku jem Jesus tmët jä’äjty të y’ ijty nyäxnë mäktäxk xëëw mäy’ ijty të Lazaro yëk ni täj eenyë ku jem Jesus jyä jäjty. ¹⁸ Ixyäm, Betania Jerusalen je y’ ijty muy äwinkon tuk mukepxy jä mäktäxk iipx muwoxk y’ ijty jyäkemë. ¹⁹ Jets nimäy judíos ojts t’änëkxë Marta jets tkäpx putëkëdët ku té myugu’uk y’ooky. ²⁰ Nits je Marta ku je nä tnijäw ëëy ku Jesus jem myiny nits ojts tujup yooyë, jets Maria je’ts jem äixp txyëënë tyëkëntum. ²¹ Nits Marta tnëjm ääy Jesus: Wintsën ku miits jyeexyë je ke’ts ëts jyeexyë nmugu’uk të y’ooky. ²² oyëm jyä näjë nijäw eepy ëts je pën ti mits Dios m’ämädoopy mojëp tsje. ²³ Nits Jesus tnëjm ääy je toxtyëjk, juky pyëkpë yë jädukyäjë mugu’uk. ²⁴ Nits Marta je tnëjm ääy nijäw eepy ëts je ku niky xy jyuky pyeky ku wyënë it kyëxnë. ²⁵ Nits Jesus je tnëjm ääy: Ëts je yëk juky pyëkp ëts je jukyäjt; pën ëts xtëyjyäw eepy, oyëm jyä ookt jukyëpts je. ²⁶ opyënë pën jukyeepy jets ëts xtëy jyäwë nijunëtsje kyäookt. ¿Mtëy jyäw eepy mits yä’ät? ²⁷ Nits je y’ätsooy: tëyjyäw ëts wintsën mits je Cristo Dios y’ uumk mädi yä näxkëjxy mimp. ²⁸ Ku je y’ ijty nä të ye’eny nits niky xy ojts tmukepxy myugu’uk Maria jem äweky tnëjmë, të jyä’äty yëk ixpëkpë jep mits myëk wäätsoy. ²⁹ Ku je nä tmädooy jetyë tyenkyuk ëëy jets t'änëkx ëëy. ³⁰ Näy jyem kenëm y’ ijty Jesus jyä’äty näy jyem je y’ ijty mä ojts marta yoytxyoyë. ³¹ Ku ojts nä judíos t’ ixtë mädi y’ ijty jem tyekëntum mädiwë y’ijty jem käpxputëjk äjtëdëp ku nä t’ixtë ku Maria tyenkyuk ëëy ädëts pekyë jets txyojny nä wyimäydyë jets yäxpë je nyiky xy jem kawisantë. ³² Nits Maria ku jem jyäjty mä jem Jesus kots t’ixpäjty nits tyeky kyëxm täkäts pejty nits tnëjm ääy: ku mits jyeexyë myäjë ke’ts jyeexyë ëts të nmugu’uk y’ooky. ³³ Kots nä Jesus t’ ixy yäx ooky jets näy nyäjmë judíos yäx änäxtë mädi myët jäjt, jets yëk äyow ojts t’ixy jets ke jyäwën jyotkujkë. ³⁴ nits je wyääny ¿mä je të tkextë? Nits jedë tnëjm jeedyë. Wintsën min nits x’ixt. ³⁵ Nits Jesus yäjxy. ³⁶ Nits judíos tëjk wyäntë: ixtë tso txyeky py yë y’ ijty Lazaro. ³⁷ Jemts nidukën wyäntë: ¿jets yä’ät yä’äjy tyëjk que myä yë mädi wimpiits jääy yëkwin ixweky xy py jets yë jyeexyë ke të y’ooky. ³⁸ Nits Jesus jädukyäjë ke jyotkujkë nits niky xy käwisäntë. Änjk jem y’ ijty jemts y’ ijty tsä’ä. ³⁹ Jesus wyääny: yëk ke’ektë tsä’ä, Marta Lazaro myugu’uk mädi y’ ijty të y’ ooknë tnëjm ääy Jesus, wintsën të ye’et nikëjx wyintäkoynyë të tmäk täxk xëëw eenyë mä yë y’ ooky. ⁴⁰ Nits Jesus nyémxë: kemts ëts mits nëjm ääy pën mits mtëy jyäw eepy m’ ixp mits Dioa myëj äjtën? ⁴¹ Näjts ojts tsä’ä tyëk ke’ektë Jesus y’ ix jëjky nits wyääny: Teety Dios kujuypy éts mits nmoypy ku ëts mits të n’ ayuujk xmädojë. ⁴² nijäw eepy ëts je ku itp ëts n’ayuujk xmädojë nimäy jyääy kyëxm tsje nä wyääny jets yë tëy jyäwëdët ku mits ëts të xpäkexy. ⁴³ ku je nä wyänkëjxy: nits mëk kyäpx kejky, “¡Lazaro pitsëm tëkwiiny!” ⁴⁴ nits ookpë pyitsëëmy tum ätsum muky kyé’ë mëët tyeky wit të yëktänipity näy nyäjmë wyinm y’äm nits Jesus jedë tnëjm jeedyé; kekëjxëdë yë tukéyë jets wyitit t ⁴⁵ Jets nimäy judíos mädi jem y’ ijty të myintë mä Maria jets t’ixtë ti Jesus tyuun nits je tëy jyäw eedyë. ⁴⁶ nits nidukën ixpekytyëjk twän jeedyë ti Jesus tyuun. ⁴⁷ Nits teety nyiwintsën mëët ixpekytyëjk nyäkyäpx mujkë jets wyäntë: ¿ti ntuunëm. Käwinëmpyë ixyä yä’äjy tyëjk ixpejtën tuny. ⁴⁸ ku yë nä jeyë njä’ äxtujkën nidukëyë nikyxy yë tëy jyäwëdë jets niky xy myintë Romanos tjääydyë jets xpëjk jäyën ëënën nkäjp jets ëën n’ it t. ⁴⁹ jem y’ ijty tu’uk yä’äjy tyëjk mä’äm jedë Caifas mädi y’ ijty jem je jumëjt sacerdote tump je nyëmxë: niti miits xkänijäwë. ⁵⁰ ke miits je nä xwinmäy pyäät të jäweenë hoy je ku tu’uk yä’äjy tyëjhk käjp tku ookët ke käjp tukëyë ookëxtët. ⁵¹ Ixyäm, ketse je këm ojts nä wyinmääny tkepxy ku je jumëjt y’ ijty je teety nyiwintsën tyuny je ojts nä t’äkepxy jets Jesus käjp tku ookët. ⁵² jets ke jeyë käjp jets Dios y’ uunktë mädi të yoywyäkxtë tyu’uk muktët jädukyäjë jets tukyë y’it tët. ⁵³ je xëëw näj tsoontäktë je tnikäpx täjk eedyë ntso y’ ixë Jesus tyëk ooktët. ⁵⁴ Näjts ke ojts jotkujk Jesus y’okwititnë judíos y’äkujky. Nits jem txyojny jem winkon epy ojts nyiky xy näxwimpä të’ëts ätum mä jem käjp txëëwe¨Efrain jemts pyäyoywyëtyëjk tjäk mët tánk kojy,. ⁵⁵ Ixyäm jäweenë y’ ijty tkäpääty mä judíos ämääy xyëëw tuntë nimäy jem jääy pyet të jets jem këm nyäk wä’äts jätëdët. ⁵⁶ Jets jëdë Jesus t’ ixtädë nits jep tsaptiky py tu’uk jädu’uk nyäyenyëdë ¿ti miits winmäydyëp? ¿ ku je kyämint xëëw eewyë? ⁵⁷ Ixyäm je teety nyiwintsën mëët ixpeky tyëjk nä je y’ ijty të tniwäwä’äntë pën jem pën tnijäwëdë mä je Jesus y´ity jets jetyë yëk wäjnët nits t’ ismäts tët.