Capítulo 22

1 Mugu´uktëjktë mëët niteety të mädowdë tso ëts xyäm nyäkyukäpx wänyë mä miits." 2 Ku nimäy jyääy tmädooy ku y´ijty Pablo myukepxyë Hebreo ayuujk nits y´ämontë nits wyääny: 3 Judio tjääy ëts Tarso Cilicia ëts nkejx jëëjky yä mëj käjp joojty ëts ojts n´ixpeky Gamaliel tyëky jëëjy. Ojts ëts nyëktä ni ixë ku mëk pyäyo´yë mädiwë mäy jyääy kyutujk Dios ëts nku ämpekypy näj tso´om miitstë ixyäm. 4 Mëk nexy yä´ät tu´u ëts ojts mpäwitity nmutsipë nits mpäjä´äty mä ookën äkipxy ëts ojts ntsumy je yä´äytyëjk ja toxtyëjk nits nmunikxy jep puxtikypy, 5 tso´om teety nyiwintsën mëët mäjääy tyëjk yé nyikäpxtëp tso y´ixë ojts jyety. Ëts nkuentëpëjky neky mädi je jye eedyëp jets je nmugu´uk tëjk mädiwë jem Damasco nits ëts nikxy jem nits n´ismäts këjxy nits ëëts jyeexyë tsumy nyëkmiiny jem Jerusalën nits jyeexyë yëkwentun të. 6 Nits jyääjty ku ëts y´ijty jem ntu´u yojy jäweenë Damasco nkäjä´äty kuk xyëëw ätsujky äjääjk mädiwë jem kidäkp nits ëts xnijä xëjpy tukniwitity. 7 Nits ëts näxkëxm nkäts kidäjky nits ëts nmädooy ayuujk ëts xnëjmë: 'Saulo, Saulo ¿tigo ëts mëknexy xpäwitity?' 8 Nits ëts n´ätsooy: '¿Pën mits wintsën?' Nits ëts xnëjm ääy: 'Ëts je Jesus Nazaret mädiwë mits mëk mpäwititypy.' 9 Madiwë ëts y´ijty jem nmëët t´ixtë äjääjk ku jedë ke tnijäw eedyë je y´ayuujk mädiwë ëts xmukäpx. 10 Nits ëts nnuääny: '¿Wintsën ti ëts ntu´ump?' Nits ëts wintsë xnëjm ääy: 'Putë´ëK nëkx Damasco jemts wänxët ti mtump.' 11 Ke ëts y´ijty n´ok ixnë ku äjäájk xwink ku jääj äjty näjts ëts nikxy nyëkpäwitxy mädiwë ëts y´ijty jem xmëët. 12 Jemts ëts mpäjty tu´uk yä´äy tyëjk mädiwë xyëëw Ananias tu´uk mädiwë nä tyimpätump tso´om kutujk mädiwë y´ijty myëët ääw ayuujk oy je y´ijty yëknikepxy nä judíos mädi jem tsëneedyëp. 13 Nits myiiny mä ëts n its tyenääy ëts mpä´äjy: "Nits wy äa¨ny mugu´uk Saulo kuentëpëk ixën nits jety je horë ëts ojts n´ixy. 14 Nits wyääny je Dios mädiwë ëts nteety je´ts të winkenyë nits x´ixt xnijäwët txyojk nits x´ixët tso tëy wä´äts nits xmädojët y´äyuujk mädi jem mimp këm y´äwäk äm. 15 Mits nijäw eewyë mtämp jets nidukë yë yä´äy tyëjk jääydyë mädi të x´ixy mädiwë të xmädoy. 16 Ixyäm, '¿ti mäixpy? Putë´ëk nits të mnëpety nits xyëk wä´áts jät t mpeky je xyëëw mkäpx päjtëp.' 17 Ku ëts të y´ijty nwimpity Jerusalen jetyë ku ëts nukxtä´äky jep tsäptikypy nits ëts ojts visión n´ixy. 18 Näj ëts ojts n´ixy, 'Nëkx nits yë Jerusalen xnike´ekt tigëx ku yëdë ke tkuentë pëktët ku ëts mits xjänikäpxt.' 19 Niys ëts nuääny: yëk ë´ëm nyijäw eedyëp ku ëts y´ijty mpuxtëkpemy nits ëts y´ijty nwepy umyäyë mä jep yoymyuktäjk mädiwë mits mtëy jyäw äjtëp. 20 Ku Esteban nyëjpy tyäjxy, jemts y´ijty nijäw eewyë jem ëts y´ijty méët ntenë ntäjot kujtä´äky y´oojkën nits y´ijty wyit nkon ijtë mädi jem nä tyëk ooktëp. 21 Nits ëts je xnëjm ääy nëkx tigëx ku ëts mits mpäkex wä´äny jäkem mä näxwiinët jääy.'" 22 Ojts jääy kyupekyé jets kyäpxt jewäät. Nits kyäpxkektë nits wyäntë pëktë yë mugu´uk ya näxwiiny ke je y´oyët ku yë jyukyët." 23 Ku y´ijty kyapx kek ooktë wyit tnäsyuuwëdë mädi wyiv eedyëp jets näx ooky mäwäät jety tyujp jë´ëktë, 24 ixytpë niwintsën tniwäwääny nits Pablo yëk munëkxt mä jep fortaleza. Nits tniwäwääny jets yëkwi wopt näjts je tnijäwët tigëxëm jedë y´ijty kyäpx kek ooktë jets je yëkmukepxy. 25 Ku y´ijty té jdeë tätsumtë je Pablo je po tepxy Nits Pablo Centurion tnëjm ääy mädiwë pyäjy teneepy, "¿Pajtëp je nä päjt äjtëp je nä mä miitstë nits yëkwiwopt tu´uk yä´äy tyëjk Romano nits kenëm wyenë yëktëy tyuny?" 26 Ku ixyitpë niwintsën tmädooy yë nitsv ojts t´änëkxë yëk kutukpë nits tnëjm´ääy: "¿Ti ixyäm mtun wempy? Yä´ät yä´äytyëjk Romano jääy yë." 27 Nits ixyitpë niwintsën myiiny nits tyëk tëëy: "¿Nikäpx je mits mkukäjpë Romano?" Pablo wyääny: "Je." 28 Nits y´ätsojë niwintsën këx äm ëts ojts nkujuy jets ëts. Nits Pablo wyääny: ëts nkëjxy yä´át käjp joojty Romana." 29 Nits yä´äy tyëjk mädi yëktëwäjnëp je mëët ixyitpë niwintsën txyëjk äjty tigëx ku je të y´ijty tnmëj wëëmpety. 30 Kyujäwom ixyitpë niwintsën tnijäwë wyääny tigo Judios tniwëktsowë je Pablo. Nits tmuke eedyë nits tpäwääny teety nyiwintsën tëjk mëët mädi Concilio kets yoymyuktët. Nits tyëk winäjky je Pablo nits itkujky tkejxy.