¹ Kots ëëts ojts jedë nmëtnä wyekxyëdë nits ojts ëëts nyäky nyi oy´etyë jets barco ntätëkët jets ëëts nikyxy jätyëy Cos myëj käpjotm nits kyujäwomëp Rodes myëj käjp jotm Cos jem näjxy jets njääjty Patara. ² Kots ëëts mpäjty tu´uk barco jem nyexy Fenicia nits je ëëts ntätëjk ëëy nits ëëts nyäky nyi oy äjtë jets ntsoont. ³ Ku ëën n´ixy Chipre ku barco nyexy ägä´äny pyä´äm jets ëën nikxy Siria jets ojtds ëëts njä´äty Tiro mä´äm y´ijty të barco tkëxwëëny mädi y´ijty pyätsempy. ⁴ Kots ëëts mpäjty mpäyoywyëtëjk jets jem ëën täa¨ny wixtujk xëëw, Nits ko jäwën ojts tyäni ix etyëdë. Je tumpëtëjk nits tnëjm jeedyë Pablo nits ke nyëkxt Jerusalen. ⁵ Kots ojts ëëts nxëëw pyu´uky jem, nits ëëts ntsonkojmë nits njäk tu yoykyojy nits jedë nidukëyë mëët tyoxtyëjk mëët iuunk tëjk ojts ëëts xmutujëdë mä käjp äm, Nits ëëts nyäkyuxteny tyäjkëdë jem playa nits ëëts nukxtäjky. ⁶ Nits ëëts ojts nyäwyeky xyëdë tu´k jänidu´k. Nits ëëts mpejty barco jetypy, nits jedë wyimpitnëdë tyëgëntum. ⁷ Kots y´ijty të jyupkexy ëëts ntuyo yën ku ëëts ntsojny Tiro jets ëën jääjty tolemaida jemts ëëts ojts nmugu´uktëjk käpx pokxën nmo´oy jets je m ëën nmët tääny tu´uk xëëw jedë. ⁸ Nits kyujäduk xëëw ëëts ntsoonkojmë jets ëëts nikyxy Cesarea. Nits ëëts tëjk ëëy Felipe tyëgëntum mädi näm ääw ayuujk tkäpx wäkxp mädiwë y´ijty jem mëët mä´m niwixtujk nits jem ëëts nmët tääny. ⁹ Nits je yä´áy tyëjk jääy jem y´ijty nimäktäxk nyëëx tum kiixy to´oxy mädiwë y´ijty profetizär eedyë´p. ¹⁰ Jets jem ëën tääny mäy xyëëw, jets ojts myiny judea tu´uk profeta mädi xyëëw Agabo. ¹¹ Kots je ëëts xnimiiny nits tkojnjëëjk jääy Pablo tyintsum. Je´ets nädyäkë tsujmë tnädyäpäk tsujmë nits wyääny: “Nëm wä´äts jäwën ye´eny: 'Nä judíos tëjk tsumwä´äntë jem Jerusalen je yä´äy tyëjk mädiwë yä´ät tyintsum, nits täkëtëkëdët näxwiinët jääydyë.'" ¹² Kots ëëts nmädoodë yä´ät ayuujk, nits ëëts jets mëët jääy mädi jem tsëneedyëp je it jotm, ëëts nmunukxtä´äky Pablo nits ke jyeexyë nyikxy Jerusalen. ¹³ Nits Pablo y´ätsooy: "¿Ti miits mtuntëp mtsäpäooktë nits ëts n´äaäw njoojt xyëk äyoonäxë? Ni oyë ëts nits ke jeyë nyëkmë wëëmpet t näynyäjmë n´ookt Jerusalen wintsën Jesus xyëëw këxm. ¹⁴ Kots Pablo ken ä tsojky nits ëëts nmätstujty kentso n´oknëjm jeenyë jets ëën nwääny “wen wintsën txyojkën tunyë." ¹⁵ Nits ko jyäknäjxy yä´ät xëëw ntsëjm jëëjky ëëts ntërsë nits ëëts nikyxy Jerusalen. ¹⁶ Nits ëëts xpätsoontë päyoywyëtëjk mädiwë tsoontëp Cesarea. Jedëts twäädë tu´uk yä´äy tyëjk mädi txëëw Mnäson, Chipre, jääy tu´uk mädi mutuwëkp päyoywyë äjt, mädiwë ëëts jem nmëtjädä´äk wempy. ¹⁷ Kots ojts ëëts njä´äty Jerusalen nits jotkujk nexy muguktëjk xkuentëpëjky. ¹⁸ NIts kyujäwom ëëts xmëët ëëy je Pablo jets n´istämët ixt Santiago, jets nidukëyë mäjääy tyëjk tum jem y´ijty. ¹⁹ Kots je jäwyiin tkäpx peekxy, nits tu´uk jety twäjn jäaÿ ntso y´ijty të Dios tyuny näxwiinët jääy ägukm je tyunk këxm. ²⁰ Kots jedë tmädoodë näj, nits Dios tmëj pëktäktë jets wyäntë: "Mits m´ixypy mugu´k winääk mil të tëyjyäwëdë judíos iägujky. Tukëyë të nä tniwinmäyëdë tpëjk jë´ëkt kutujk. ²¹ Nä yëdë të yëknëjmëdë kuuk mits xtä´äwä´äny judíos mädi juky eedyëp näxwiinët jääy ägukm nits tnike´ektët Moises kyutujk nitsëk mits wä´äny nits kejëk iuunktëjk t´ok circuncidar eenyët, nits ke t´okpänëkxnët costumbre mädi jekynyë. ²² ¿Ti ntuunëm? Jedë nyijäwëdëp je kudë mits miny. ²³ Jekëxts xtu´nt ntso´om ëëts mits nëjmë. Je ëën mëëdë nimäktäxk yä´äy tyëjk jääy mädi dë tuny wäntä´äky. ²⁴ Mëëdë yä´ät yä´äy tyëjk jääy nits nikyxy mnyäky wyá´äts jetyëdë nits xnimuguy wyet´t jets wyääy yëk keept. Näjts nidukëyë tnijäwëdët nits mits nänyäj mpëjk je´ekypy mits kutujk. ²⁵ Jets yë näxwiinyët jääy mädi të tyëyjyäwëdë ëëts të njääyëdë niyts të nmoytë päwä´än jets wen tnäy´ixyityëdë mämje madi yëktäwintsëjk eepy äwonäx mëët mädi nëjpy myu´oogë je näynyäjmë mtsënë myuktët ku kenëm wyenë myëk äjäy myuktë." ²⁶ Nits Pablo tpäwääy yä´áy tyëjk jääydyë nits kyum jawomëp Pablo nyäkywyä´äts jääjtë mëëts jedë, nits nyikxy tsäptëkm tnäskäpx ëëy winääk xëëw je tyänët wyä´äts äjtën kuunëm yexy yëkëyäkt tu´uk jty këje. ²⁷ Kots y´ijty Merë wixtujk xëëw pyu´uky nits nidugën judíos mädiwë Asia tsoontëp, t´ixtë Pablo jem tsäptëkm nits tnëjm äaÿ mäy jyääy nits tmätstët Pablo. ²⁸ Jedë kyäpx kek ooktë: "Israel tjääy putëjk eeky ëëts yä´át yä´äy tyëjk mädiwë tyëk íxpëkp tukëyë yä´äy tyëjk jääydyë oy myä´yë tä´äwä´äny mädi ke kyupekyë ëdëm nkäjp këjxy yë kutujk nits yä. Jets näynyäjmë të yë Griegos tyëk miny tsäptikypy näjts të tyëkmät tä´äy yä´äy it mädi wä´äts nexy." ²⁹ Jegëx ku y´ijty të t´ixtë Trofimo mädo Efesio tsoomp ku jem y´ijty tmëdë käpjotm. Nits jedë winmäydyë nits të je tijy Pablo tyëkminy jem tsäptëkm. ³⁰ Të y´ijty tukëyë käjp jyotmä´äty Nits jääy putp t´änëkx äjty Pablo nits tmátst. Nits jedët pyitsëmtë tsäptikypy nits jetyë nyexy tëk ätsumk yëk ätukt. ³¹ Kots jedë y´ijty tyëk ookwä´äntë, nits ojts tnijäwëdë ixyitpë niwintsën ku tukëyë Jerusalen txyekypy ti tuny. ³² Nits jetyë je soldado Centuriones tpäwääy nits putp t´änëkx ëëy mäy mjyääy.Kots jääy t´ixtë je ixyitpë niwintsën mëët soldado tëjk nits Pablo tmätstut të ke t´ok kox ädëtsnë. ³³ Nits ixyitpë niwintsën t´änëkx ëëy nits tmäjtxy Pablo jets tyëk nikutujk äjty jets yëk tätsumt metsk pujx tepxy. Nits je tyëk tëëy pën je nits ti y´ijty të tuny. ³⁴ Jets nidugën jem mäy jyääy ägukm kyäpxkek ooktë kë wijnk tu´uk jädu´uk. Näjts ixyitpë niwintsën nintso kyäwääny ku nigo nye´emtë.je tyëknikutujk ëëy jets tyëk nëkxt Pablo mä jep Fortaleza jety. ³⁵ Kots ojts jep jyä´äty mä jep escalera nits soldados pyäkëy yëdë je ku të y´ijty mäy jyääy yëk tsetxyë tyä´äyë. ³⁶ Jets mäyjyääy jepts y´ijty pyäniky xyë, nits wyänkek ooktë: “¡Yëk pä ook!” ³⁷ Kots y´ijty Pablo merë yëk munikxy mä´äm fortaleza nits tnëjm äaÿ ixyitpë niwintsën: “¿Oy ëts mits weenë nmukäpxt? Nits ixyitpë niwintsën wyääny: "¿Mkäpxp mits Griego? ³⁸ ¿Ke mits m´egipto tjääyë mädiwë tuwäw ëëy nimäktäxk mil yëk jäaÿ ookpë yä´äy tyëjk jem näxwimpätë´ëts ätum? ³⁹ Pablo wyäa: "Ny judío tjääy ëts jem ëts ntsoony Tärso jem Cilicia. Jem ëts nkukäjpë mä´ám tu´uk mëj käjp mädi nijäwë itp ëts nyëktëëpy mkupekypy nits nits tmukäpxt ëts käjp." ⁴⁰ Kots ixyitpë niwin tsën näj tkupeky. Pablo tyenkyuk ëëy escalera këjxy nits këjëm tpemy ixpejt mä´m käjp. Kotds y´ämonkëxtë nidukëyë nits je tumukepxy Hebreo ayuujk. Nits wyääny: