¹ Ku kyukëjx ëëy tsiptunk, Pablo tänikejxy pyäyoywyëtëjk nits tkäpx jotmë ëëy jets tmëtnäwyäkxë nits nyikxy Macedonia. ² Jets ku y´ijty të nyikxy je itjotm nits jem y´ijty tkäpx jotmëjë nits nyikxy Grecia. ³ Jets ku jem të y´ijty txyëneenyë tuwëëk po´o nits judíos nyikäpx mujk äjtë merë y´ijty txyoonynits nyekxwä´äny Siria jets wyinmääy wyimpit t Macedonia. ⁴ Nits tmutu ëëy txyätxy jäkem nexy nixkëm Asia Jepts y´ijty Sopater Pirro myääjnk mädi Berea kukäjp eepy; Aristarco mëët segundo mädiwë y´ijty tuntëp Tesalonica; Gayo mädiwë tsoomp Derbe: Timoteo mëët Tiquico mëët Trofino mädiwë tsoomp Asia y´itjotm. ⁵ Nits yä´ät yä´äy tyëjk jääy të je y´ijty nyëkxnë nits ëë t jem nyëk äixy Troas. ⁶ Nits ëëts ntsojny Filipos ku y´ijty të nyäxnë xëëw je xëëw mä tkäydyë tsapkeeky mädi kyämëët Levadura nits kyumu woxk xëëw jyäädë troas jem ëëts ntään eedyë jä wixtujk xëëw. ⁷ Nits mutu´uk xëëw semana të ëëts y´ijty n´yoymyuk këxtë nits tsäp keeky tätukë wyä´äny, Pablo pätuyoywyëtëjk twäjn ääy nits tniwimäyë jets kyujäwomë txyoont, näjts jyäk käpx ädëjtxy jä kukm tsu. ⁸ Jep y´ijty mäy jëën mä ëëts y´ijty të n´yoymyuky. ⁹ Jets ventana äm jem y´ijty tu´uk wäjtyëjk txyëënë mädiwë xyëëw Eutico yëkxon ojts myädäkoy jemts kyumäänäjxy. Jets Pablo jyäk käpx ädëjtxy jets wäjtyëjk määp tse je kyunäjxy muduwëëk nipet näjts ooky ojts tyëkpu të´ëktë. ¹⁰ Nits Pablo wyinäjky jets ojts tämää pety nits tmokxy. Nits wyääny ke xkuentëdët näy jyuky nëm yë. ¹¹ Nits jädukyäjë pyejty tu´k escalera këjxy nits tsäp keeky tätujk ëëy nits tkääy. Ku y´ijty të jedë tmëtnäkyepxyë jeky nits it xyëjnyëwyänë nits txyoojny. ¹² Ku jedë ojts tmëdimpity juky je wäjtyëjk nits ojts täjotkujk tä´äktë. ¹³ Ëëts këm nwintuwëjk eedyë Pablo barco jetypy nts ëëts nëkxtë jem empy mä Ason mäts ëëts y´ijty të ntänimáyë Pabo nyëk tëkë wyä´äny. Jets y´ijty këm txyekypy tynempy näjts y´ijty Pablo tniwinmäyë nits yoypy nyëkxt. ¹⁴ Ku ëëts xpäjty Ason jem käjp jotm nits ëëts nimintë mä Barco txyoony jets ëëts ntsoontë nits ëëts njä´ädë Mitilene. ¹⁵ Nits ëëts je ntsoontë nits ëëts njäädë kyujäwom isla wintujy mädiwë txëëw Quio. Nits kyujäwom mpäjty isla mädiwë xyëëw Samos nits kyujäwom xëëw njäädë mëj käjp jetypy mädiwë xyëëw Mileto. ¹⁶ Nits Pablo të y´ijty tniwinmäyë jets nyäxt jeky Efeso kyäjp jotm nits ke kyeexyë nijunë kyänexy Asia; jägëx ku ädëtsnë jyä´ät wä´äny Jerusalen, nits je xëëw pentcostes ku jyeexyë ëts xmäy nits näv ntu´nt. ¹⁷ Nits Mileto kyäjp jotm yá´äy tyëjk jääy tpäkejxy mä Efeso nits twäätsogëjxy mädiwë iglesia tnimäjääy eepy. ¹⁸ Kots jääy jyäädë nits tnëm ääy nämyiits mnijäw eedyëp mádiwë mutu´uk xëëw Asia ojts nyëk tenkyukë nixkëm xëmë ntämët yëknexy tyempë mëët miits. ¹⁹ Jets ëts mpätuyo´oy ëts nwintsën txyätxy nyäx këjxy nyexy mëët nwinmä´äny mëët winë ku ëts n´äyoy ku ëëts njääjty ku judíos tëjk xnikäpx mujk eedyë. ²⁰ Miits mnijäw eedyëp ku ëts ke ëts je nkänikepxy mädiwë niti kätsowätp nixkëm ëts nwä´äny mä nimay jyääy nits mëët tëkm tëkm, ²¹ nits ëts ntämumä tyä´äky judíos mëët Griegos tä´äwä´äny nits twinmäyëm pit tët mä Dios nits tmëëdët tëy jyäwën jeys ëdëm nwintsën Jesus. ²² Ixyäm, Ixtë ku ëts nikyxy Jerusalen mëët jäwën nits ke nijäwë pyuntso ëts jem njätwä´äny, ²³ ku ëts wä´äts jäwën xwäjnë tu´k käjp jädu´k käjp nits ye´eny pujx tepxy mä´ixëp mëët äyoon. ²⁴ Nä ëts njuky äjt n´ixy nits ke txyowäa¨ty jets ëts këm pën xmäypy yä´ät carrera nits nyëkpu´ukt yä´ät mutuun mädiwë ëtstë nkuentëpeky wintsën Jesus këxm nits ëts nikäpxt nimätyä´äkt tyëy äjtpë tso Dios pyä´äyoon. ²⁵ Ixtë ixyäm nijäw eepy ëts je ku miits nidukëyë pën ëts ntämumätyäjk myëj äjt ke´ts ëts x´ok ixnët nwiin ääw. ²⁶ Näjts ëts miits nwäjnë yä´ät xëëw niti peky ëts nkämëëdë mëët yä´äy tyëjk jääy nyëjpy. ²⁷ Nits ëts ke nkuyu´utxy nits miits nwänkëxëdë tso y´ixë Dios txyojkën. ²⁸ Näjts miits këm mnyäy ixyitëdët nits nidukëyë nixyën miits tuk mukë m´it të ku miits wä´áts jäwén të mputëk etyëdë jets obisp mtuntë nits x´ixtët tso xwintuwëkëdët je Dios txyäptëkm mädiwë këm nyëjpy kyëxm tyäjuuy. ²⁹ Ëts nijäw eepy ku ëts wyenë ntsoonë nits miits tsutspë tänë´ëk mnitëk ätëdët nits ke tmëkxwä´änt mädiwë tukmukë je tuyoypy. ³⁰ Ëts nijäw eepy mëët mmits këm nidugën yä´äy tyëjk jääy tyëkwintä ko´ydyët tyëy äjt pë nits tuk mujä kem kek këxt päyoywyëtëjk nits ixojk pyäyo´yët. ³¹ Najts miits këm nyäy ixyitët jets xjäy myets tët ku tuwëëk jumëjt ëts miits të ntä´äwä´äny tu´k jety një´ëy nyä´äxy jä xëjny jä koots. ³² Ixyämts ëts Dios ntäkëtëkë mëët ääw ayuujk mädiwë kunukxy nits yëkxon mëknexy nits tyëk oyët jets tmoot herencia nidukëuë jedë mädi näkwyä´äts jääjtëp. ³³ Ëts ke nä ntsekytë ujx meeny mëët puts meeny ni yä´äy tyëjk jääy. ³⁴ Miits këm mnijäw eedyëp ku yä´át kë ë të tyuny mädi ëts xkäti ijt jeepy nänyäjmë pën ti y´ijty käti ijty xyëp pën jety ëts y´ijty je nmët itypy. ³⁵ Nits tukëyë yä´át tunk të ëts miits nwintuwëkëdë tso y´ixë xputëkëdët tun jotm mä ämutsk jets ntso y´ixë xjäämyets tët wintsëjn Jesu y´ääw ayuujk mädiwë këm kyäpx: “Jäweenë më kunukxën ku näs ko´on ëyën jets ku nkuentëpëjkën." ³⁶ Kots y´ijty të nä myätyäk kexy nits kyuxteneedyë jets nyukxtäktë nidukëyë. ³⁷ Nidukëyë tniyäxtë Pablo jets tmokxtë nits tsuukxtë. ³⁸ Nimäyts jedë y´ijty txyätxy wyinmäydyë ku të y´ijty nyemxyë nits nijunë tkäokwin ixnët nits tpänëkxtë mä barco txyoony.