¹ Ku je y´ijty të nyäxtë mä mëj käjp Anfipolis mëët Apolonia ojts jyä´ät të mä mëj käjp Tesalonica mä je y´ijty tu´uk judís txyäptëjk. ² Pablo tso je y´ixë tkostumbrë t´änkx ëëy jets tuwëëk pokxën xëëw ojts tämët kepxy tämët mätyäky tso´om jyäwyet. ³ Je t´äyep wekxy je jäywyet jets tnikepxy ke nä mëm je pyäät etyë jets Cristo y´äyo´ot nits jädukyäjë jyuky pyëkt. Je wyääny: Yä´ät Jesus mädi ëts miits nwän jeepy Cristo jye. ⁴ Nidugën mädi ojts tëyjyäwëdë jets mët tuk muktë Pablo mëët Silas mëët nimäy nyexy Griegos mädi pätump jets toxtyëjk mädi nimë tuntëp ke je nyiweenëdë. ⁵ Jets Judíos mädi kyätëy jyäw eedyëp ojts je tyäminyëdë ämpëjkën ojts määy jetypy tpäwäwdë käoy jyäaÿ yä´äy tyëjk të tyëkmuktë nimäy nits ontsojë y´ädëts äxäjtë më käpjotm Jasón tyëgëntum myetstë Pablo mëët Silas je y´ijty kyëyäk wäntëp mä jem käjp. ⁶ Ku jedë ke ojts tpäät të Jasón ojts tpäjëtët të jets mëët niweenë pyäyoywyëtëjk mä jem mëj kutujk wyänkek ooktë: yä´át yä´áy tyëjk jääydyë mädi të näxwiiny tyëktikäts të të je yä myintëmë. ⁷ Yä´ät yä´äy tyëjk jääy dyë mädi Jasón tkuentëpëjk käoy yë t´ixtë je Cesár pyäwään yëdë wäntëp jets jem jädu´uk wintsën Jesus. ⁸ Je Nimäy jyääy mëët kutunk tëjk ojts je tkäoyjyäwédë ku nä tukëyë tmädoodë. ⁹ Nits ku je kutunk tëjk tu´k kujuydyë je Jasón mëët myugu´uktëjk nits ojts tmäts tut kojmëdë. ¹⁰ Je koots je päyoywyëtëjk tpäkextë Pablo mëët Silas jem mä Berea ku jem y´jyäädë ojts nyekxtë mä judíos txyäptëjk. ¹¹ Jets je jyäadë tudä´äky je y´ijty ke mädfi jem Tesalonica tigëx ku jedë ojts tkuentëpëktë ääw ayuujk winmä´änyv ätsojkën këxm jäwom jäwom jäywyet t´ixtë tuntë jets t´ixwä´änté Pen nääm täm nyäjë. ¹² Jets ojts nimäynyexy tëyjyäwëdë mëët nidugën jety toxtyëjk mädi Griego jets nimäy nyexy yä´äytyëjk jääy. ¹³ Ku je ojts tnijäwëdë judíos mëët Tesalonica ku Pablo jem tnikepxy Dios y´ääw ayuujk jem Berea nyëkxtë jem nits jem ontsoje y´is ädëts ooktë jäáy y´ägukm. ¹⁴ Nits jetyë nyexyë je päyoywyëtëjk tpäkextë Pablo määxy nyë jotm Silas mëët Timoteo jem tyäntë. ¹⁵ Madi ojts tuwäwëdë Pablo jäkem nexy ojts twänëkxtëä jem mëj käjp Atenas. Jetyë jem tkextë nits ojts tkuentëpëjkëdë pyäwä´än Silas mëët Timoteo këxm ojts jetyë nyexy jem nyëkxtët më. ¹⁶ Ku je jem Pablo täixy jem Atenas ojts jyäwén nyäyjyäw etyë jyotm ku je t´ixy tu´k käjp joojty äwon näx. ¹⁷ Najts je y´ijty tämët käpxtë tämët mätyä´äktë mä judíos txyäptëjk mëët jedë mädi pyänëkxtëp mëët jep mäaÿ jyetypy pën jety jep y´ijty je eedyëp. ¹⁸ Nänyäjmë mëët mädi tuntëp filósofos epicúreos mëët estoicos ojts je tmëtnyä wyäätyëdë nidugën wyäntë ¿ Tso yë wyän ooky ixyä´ät jääy charlatán. Wyijnk pë wyäntëmë: mädi jääy wyäätsoopy jets tpänëkxtët dios mädi käyëk ix eepy. Tigëx ku je y´ijty nyikepxpy tso je Jesus ojts jyuky pyeky. ¹⁹ Tmätstë Pablo jets tmëët eedyë mä Areopago tnëm oojkëdë ¿Oy ëëtxyë nijäwët yä´ät näm ixpëjkën mädi jep të y´ity mkäpx eekypy? ²⁰ Tigëx ku mits myëkmimpy jets ëëts xtukmädoy ääw ayuujk mädi ëëts nkänijäw eepy. Tigex yë tse ëëts niwäwempy tso y´äyuujk pitsëmy yä´ät tukëyë. ²¹ Näjts tukëyë Atenienses jäwë jäaÿdyë pën jety jem y´ijty tsëneedyëpy nike y´íjty tyëmpë tyëkwintä koydyë tkäpxtë jets tmädowdë mädi näm ayuujk. ²² Nits Pablo tyenkyuk ëëy Areopago aguujky jets wyääny: Miits Atenas yä´äy tyëjk jääydyë n´ixp ëts ku miits mpäntun näxtë tukëyë. ²³ Ku ëtsvxi nexy jets n´äxtuky winsëjkën tumpejt. Jets ëts tëm pääty yoxtäjk mëët yä´ät kyéxjäyë: “JE TU´UK DIOS MÄDI KÄYËK IXY” tigëxëm mädi wintsëjk moypy ku xkänijäwëdë yëts ëts miits xyäm nwäjn jeepy. ²⁴ Dios mädi të tpemy tpëktä´äky näxwiiny jets tukëyë mädi yä itp je ku je wintsën je tyuny tsäpwinm jets näxwiiny ke je jyukyë mä tëjk të yëk kojy këjëm. ²⁵ Jets ke je ti yä´áy tyëjk jääy tyuunxyë tso´om je jyexyë ti kyäti ´ijtxyë je je këm këm mädi juky äjt yekpy jets jääy txëemo´oy jets tukëyë pën jety. ²⁶ Tu´uk yä´äjy tyëjk jääy kyëxm jets tyëkni oyë tu´k käjp jäduk käjp jets yä jyukyëdët näxwinkëjxy jets t´ixtët nixyën jyukyëdët jes mäwäät it tnitenëdët. ²⁷ Jets jedë t´ixtädët tyeety Dios ku jedë jyeexyë tsoktët jets tpäät tët oy je ke jyäkemë mëët ëëntë tu´uk jänidu´uk. ²⁸ Tigëx ku je këxm ëën njuky ëyën jets ëën näky yo´yën jets nikëjx yëkmëdë nä tso´om tu´uk poetas ye´eny tïgëx ku je näske´xë ëën. ²⁹ Tigëx ku ëën Dios nyäskexë ke ëën xpäjt ëyën nwinmäyën ku je y´oy äjtën nä je tso´om tkxpë tsä´ä (oro) o plata o tsä mädi mädi të y´oyë ixpeky äjtën këxm o yä´äy tyëjk wyinmá´äny kyëxm. ³⁰ Tigëxëm Dios tpëktäjky ätujkën mä je kyäyëk oy ixyäm tpäwä´äny nidukëyë nidukëyë yä´áy tyëjk jääy jets wyinmäyëm pit tët. ³¹ Yä´ät je nä tigex ku të je t´ixkukë tu´k xëëw mä nikxy näxwiinët jääy tëy tyuny mädi të twin´ixy Dios të je twäjnë yä´ät ayuujk je nidukëyë yä´äjy tyëjk jääy ku je jädukyäje tyëkputë´ëky ojkën ägukm. ³² Ku je nä Atenas yä´äy tyëjk jääy tmädoodë ku je ookpë tyëk juky pyëk wä´äny jädukyäjë.Ojts nidukën Pablo nyixikyëdë jemts mädi wäntë: nmädoop ëëtxyë jädukyäjë yä´ät ayuujk. ³³ Ku nä wyäntë nits Pablo yoykyek kojmë. ³⁴ Jemtse mädi ojts y´änekx etyë jets tëy jyäw eedyë tu´uk txëëwë Dionicio mädi Areopagita mëët toxtyëjk mädi xyëëw Damarís mëët pen jety të.