¹ Jets ixyäm tsäptëjk jem y´ijty yëk íxpëkpë mëët äkäpxpë. Bernabe je y´ijty Simón (mádi yëktijp yëk jääy) Lucio mädi Cirene Mänäen (Herodes Tetrarca kyeny y´utxy) mëët Saulo. ² Ku näy jyem y´ijty y´äyujëdë wintsën tmëjpëk tä´äktë nits wä´äts jäwën wyääny “yëk äweky jyeeky ëts Bernabe mëët Saulo jets je tunk tuntët mädi ëts të ntäniwätsowë”. ³ Ku y´ijty të jäwyiin y´äyujëdë nyukxtä´äktë tkënixäjtë je yääy tyëjk jáäydyë nits ojts tpäkextë. ⁴ Najts Berrnabe mëët Saulo tmumädoodë wä´äts jäwën nits nyëkxtë Seleucia isla mädi Chipre jemts ojts txyoontë. ⁵ Ku y´ijty jem jedë jem Salamina myëj käjp jotm nits mëk tnäskäx eedyë Dios y´ääw ayuujk jem judíos yoymyuktäjk jotm jets jedë jem y´ijty Juan Marcos tmët it të ⁶ Ku y´ijty të jem nyëkxtë mä´äm isla jets Pafos jyaadë nits ojts tpäät të mädi ke tyëywyë y´äkäpxpë Judio je barjesus y´ijty xyëëw eepy. ⁷ Je mago je y´ijty myët tumpy Proconsul Sergio Pablo wijy nyexy je y´ijty yä´äytyëjk nits je twätsooy Bernabe mëét Saulo tigex ku je y´ijty Dios y´ääw ayuujk. ⁸ Jets Elimas mädi mago yëktijp nä xyëëw y´ayuujk wyimpitsemy) mëk ojts ätujkën tpëk tä´äky jets ojts Proconsul jenxyäwën t´okyëk ke´ek wäjnë. ⁹ Jets Saulo mádi y´ijty nänyäj xyëëw eepy ujts nexy wä´äts jäwën tmëëdë nits tukyë ojts twin´ixy. ¹⁰ Nits wyääny: Mits mëjk kujy y´uunk ujts nexy mits win´ëënën xmëëdë mëët mädi käoy tukëyë mädi jä tëy jä wä´äts ke mits je x´oy´ixy nijunëm yë´é xkämäts tu´ut wä´äny ku wintsën nyë´ë tyu´u xyëk tikäjtsët mädi tëy ¿mtum´p mits je? ¹¹ Ix ixyäm ku wintsën kyë´ë jem mits mnïkëxm wimpiits miits mtän´t ke mits tuk tyëmpë xëëw x´ok ixnët Nits jetyë Elimas koots tyänäxkidäjkë nits ojts y´äwitit äxäjy jets jääy tnëjmë jets kyëkëjxy yëkmäts´t jets yëkpäwits´t. ¹² Ku ojts procónsul näj t´ixy nits téy jyäw ëëy je ku të je y´ijty xyuxtä´äy ku nä t´ixy wintsën y´ixpéjkën. ¹³ Nits Pablo mëét myugu´uktëjk nyëkxtë Pafos jets jyä´dë Perge jem Panfilia Jets ojts Juan y oknikëjkë nyë jets wyimpijty Jerusalén. ¹⁴ Jets Pablo mëët myugu´uktëjk txyoontë Perge nits nyëkxtë Antioquía jem Pisidia Nits jedë jem nyëkxtë sábado xëëw joojty jep yoymyuktäjk jetypy nits txyënë ixtäktë. ¹⁵ Ku y´ijty të yëknäskäpxë kyexy kutujk jets mädi jep nimëj tuntëp jep yoymyuktäjk jetypy kexy tyänikexëdë wyäntë: nits wyäntë muguúktëjktë pën jem miits kexy xmëdëdë jets yä´ät jääy xmodët ätsojkën nikäpxtë. ¹⁶ Nits Pablo tyenkyuk ëëy yäm kyë´ë tyëk yo´oy nits wyääny: Israel yä´äy tyëjk jääydyë miits të mädi twintsëjk eedyëp, mädowdë. ¹⁷ Israel kyäjp Dios je ojts twinkeny jäyëpkët jääy jets je tu úk käjp tyëkmäy ëëy Egipto y´it jetypy jets xyäj nits ojts jep tyëkpitsemy xäj jë´ëky kyë´ë. ¹⁸ Wixtkxy jyumëjt tmutenääy jem näxwimpätë´éts ätum. ¹⁹ Ku y´ijty të jäwyiiny tyëk kudäkoy kyexy wixtujk käjp jep Canään y´it jetypy. ²⁰ Tukëyë mädi ojts nä tyunyë mäktäxk mukepxy je wixtekxy myä´nk jyumëjt tyän ëëy: Nits Dios myoyëdë tëytyumpëtëjk jewäät mä Samuel mädi äkäpxpë y´ijty tum´p. ²¹ Nits käjp t´ämädoodë niwintsën Dios ojts myoyëdë Saulo Cis myä´nk tu´uk yä´äytyëjk jääy mädi myët tukjääy eepy Benjamín jets wixtekxy jyumëjt wintsën tyun´t. ²² Ku y´ijty të Dios yëktikätxyëdë yëk kutuktäjk Jets David je´ets yëktäntë jets nyiwintsen ätëdët David ojts näj yëknikepxy ku Dios wyäány tëj ëts je mpääty ku David Isaí myäj´nk nä je yä´äytyëjk tso´om ëts n´ääw njoot mä di je nä tyum´p tso´om ëts je ntseky tun´t. ²³ Yä´ät yä´äytyëjk jääy nyäskexë Dios të tyëkminy yä Israel je yëkmädá´äkp; Jesus tso´om ojts ye´eny tun´t. ²⁴ Yë ojts nä tyun äxäjy ku y´ijty Jesus kenëm myiny Juan jäwyiin tnikepxy je nëpejtën ku jäwyiin twinmäyëm pit të tukëyë Israel käjp. ²⁵ Jem y´ijty Juan tyunk tyëk këxwä´äny: Nits je wyääny: ¿ntso miits mwinmäydyë pën éts? Ke ëts nje´jë mädi të yëkwin´ixy; mädowdë jem ëts tu´uk ixojk xpäminy ninkätäjät ëts tso ý´ixë kyë´ëk n´äkejët mädi jem tyeky kyëxm. ²⁶ Mugu´uktëjktë Abrahäm y´uunk tëjk nyäskexë jets nänyä mädi yä yä eedyëp mä´äm miits mä Dios tmëjpëktäktëp ëëntxyë nje kexy mädi mädäjkën té nyëktänikejxyën. ²⁷ Tigëx ku jedë mädi tsëneedyëp Jerusalén yëk kutukpë tëjk mädi käixkäjpëdë je ojts nä tkuytyujnëdë äkäpxpë y´ääw ayuujk mädi itp sábado xëëw yëk käpxp jets tyëk äyompäät t. ²⁸ Oyëm je tjägäpäät të tigëxëm je tyëk ooktët nits tnëjm eedyë pilato jets je tyëk ookt. ²⁹ Ku jedë ojts tyëkpuk këxtë tos y´ijty jep jyä´yë ku je yëknikepxy ku kepy kyëxm tyëkwinäktë. ³⁰ Dios tse ojts tyëkputë´ëky ookpé ägukm. ³¹ Mäy xyëëw ojts nä y´ixyëdë méët mädi myëtmiin jem Galilea jets Jerusalén je jäáydyë je´ts jem tnijäw eepy té tyäntë jem käjp jotm. ³² Je näm ääw ayuujk je´ts ëëts xyäm nmujädëp tso´om ojts jäyëpkët jáaÿ kepxy tämëdyëkteny. ³³ Dios yëtë t´ixyity yëkepxy jets miits m´unktëjktë ku je ojts jädukyájë tyëkputë´ëky je Jesus jets tmooy juky äjt jädukyäjë Jeptxyë y´ijty nänyäj jyäywyetyë mumetsk salmo: ËTS MITS N´UUNK EEPY IXYÄM NÄJ ËTS TË NMINYJETS ËTS XTEETY EENYËP. ³⁴ Nänyäjmé tso ojts nä tyunyë ku je ojts tyëk jukypyeky ookën ägukm jets je nyikëjx ken ä wympit t tso´om mädi yëkmätp jedë nä kyepxy: ËTS MIITS NMODËP JE KUNUKXËN MÄDI TËY WÄÄTS DAVID JYE´. ³⁵ Jägëx jem nänyäj wyänkojmë jäduk salmo: KE JE NÄJ XYËKJÄT´T JETS T´IXT MITS WÄ´ÄTS ÄJTËN MÄDI YËKWINTÄKOYPY. ³⁶ Ku David Dios txyojkën tujn ääy mä kë´m nyäske´xë nits myädäkooy jets yëknitä ëëy mä´ám tyeety jets t´ixy kuwyintäkoy. ³⁷ Je mädi ojts Dios tyéktenkyukë ke tse ojts t´ixy mädi të W´wyintäkoy. ³⁸ Jets miits nänyä xnijäwëdët miits mugu´uktëjk yä´ät yä´äytyëjk jääy kyëxm yëknikepxy täkoony myekx tujkën. ³⁹ Tukëyë pëm jekëxm tyëyjyäw eepy nä tse nyäkyukepxyë mädi Moises kyutujk kämäj yëp jets ntso nyäkyukäpxët ⁴⁰ Nyäy ixyitëdë jets kädi nä kyuytyunyë mä´äm miits mädi ojts äkäpxpë tkepxy. ⁴¹ IXTË KU MIITS TË XKÄTSOKTË JETS ÄTËY XTÄTÄ´NTËT NITS M´OOKËXTËT ËTS YÄM TU´UK TUNK NTUMPY MIITS MXËËW KËXM. JE TUNK MÄDI NIJUNË MKÄTËYJYÄWËDËP OYËM NIDUGËN MJÄWÄNXYËDËT. ⁴² Yäm Pablo mëët Bernabe txyonë, Nits jääy myunukxtäjkë jets näy jye ääw ayuujk kyäpx´p jäduk sábado. ⁴³ Ku yoymyujkën kyukëjx ëëy jem yoymyuktäjk jotm nimäy judíos tëjk mëët mupeky eewyë tëjk tpänëkxtë Pablo mëët Bernabe ku je nä tjämët näkyäpxëdë jets tnëjm jeedyë jets wen Dios y´oy y´äjt tpänëkxtë. ⁴⁴ Jets aduk sábado jaweenë y´ijty kyätuk mëj käjpë näjts yoymyuk´të jets wintsën y´ääw ayuujk tmädow wäjnëdë. ⁴⁵ Ku Judíos t´ixy nimäy jyääy nits ojts tku ämpëktë nits wimpity tkäpxtë tso´om y´ijty Pablo jyäwä´nté nits tmukäpx täkoydyë. ⁴⁶ Jets Pablo mëët Bernabe mëk ojts jyäk käpx ädëts´të ke je txyëjk eedyë jets wyäntë: “nä´äm je y´ijty pyäät etyë jets miits jäwyiin Dios y´áäw y´ayuujk myëk wäjnëdët ku yëk ixy yëknijäwë ku miits nä mnyäy jyäw etyëdë ku ke miits mpäät etyëdë je juky äjt mädi xëmëkëxm, Ixtë xyäm éëts nwimpit wänkojmë mä opyënë jääy. ⁴⁷ Nä ëëts niwintsën ëëts tëj xtä´päwä´äny ye´eny: Näj ëts miits të nkexté tso´om äjääjk mä opyënë jääy, Miits je myëk jä´t tëp mädäjkën mä jekëm it. ⁴⁸ Ku näyjyem y´ijty opyënë jäaÿ tmädowdë jets jedë jotkujtäktëp je y´ijty jets tmëjpëk tä´äktë wintsën y´ääw y´ayuujk nidukëyë mädi y´ijty të yëktäni íxëdë jets tpäät tët juky äjt mädi xëmë këxm nits tëy jyäw eedyë. ⁴⁹ Nits wintsën jem y´ääw y´äyuujk wyäkxtäjky tukëyë jem it. ⁵⁰ Jets judíos ojts tnëjmëdë toxtyëjk jääy mädi mupeky eewyë myëët të jets mädi nijäwë it tëp nänyäjmë yä´äytyëjk jääy mädi jem nimëj itp mëj käjp jotm. Je´ts ojts mëk tmutsipëdë Pablko mëët Bernabe jets tkexpitsëmtë jekem mëj käjp txyäwän nexy. ⁵¹ Jets Pablo mëét Bernabe ojts näjx twixit të mädi y´ijty të tyeky pyätkepy tyeny tso je të tkäoy jyäwëdë. ⁵² Jets päyoywyëtëjk mëjnexy ojts jotkujk täjk tmëëdë mëët wä´äts jäwën.