¹ Ku txyoontäjky Cristo je y’ijty nits je Cristo Dios mëët je y’ijty jets je Cristo Dios je y’ijty. ² yë tsë y’ijty tuwëkp mëët Dios. ³ Jets tukëyë pyemyë kyoj yë je këxm nts niti tkäje jë mädi jekëxm käpemyëp kä koyëp. ⁴ Je këxm je y’ijty juky äjt äjäjk je y’ijty mäm tukëyë juky eewyë tëjk. ⁵ Je Äjäjk toypy je äkotxyë tujy its je äkootxy y’it ke tse yëk kudäkoyë. ⁶ Je y’ijty tu’uk yä’äjy tyëjk jääy mädi Dios päkexëp mädi y’ijty txëëw Juan. ⁷ Je myiiny nixkëm nijäw eewyë jets tnikäpxt tnimätyä’äkt je äjäjk näjts jyeexyë nidukëyë tëy jyäwëdë je këxm. ⁸ Juan ke je y’ijty y’äjäjkë jeyë y’ijty myiiny jets tnikäpxt tnimätyä’äkt je äjäjk. ⁹ Je äjäjk tyëywyë je y’ijty mädi tkujäjp tkunokp tukëyë juky eewyë tëjk mädi yä näxkëjxy mimp. ¹⁰ Jemëm je y’ijty yä näxkëjxy jekëxm ojts näjx y’oyë jets je näxwinët ke ojts y’ix ätyë. ¹¹ ku jye tjänimiiny nits kyëm je ke ojts kyuentë pekyëdë. ¹² Jets mädiwë tkuentëpëktë jets mädiwë tjenxyäw eedyë je xëëw je’ets yëk moydyë je kutujk jets txëëwët Dios y’uunktëni. ¹³ yä’ät ke kyexy të nëjpy kyëxm ni je nikëjx tkätsojkën ni yä’äy tyëjk jääy tkätsojkën Dios je txyojkën. ¹⁴ Nits Cristo ojts jyety nikëjx mëët jets jyuky äjty mä ëdëm yä të ëdëm n’ ixyën y’oy äjtën oy äjtën mädiwë tukëm mimp mä´m niteety y’oy äjtëp mëët tyëy äjtën. ¹⁵ Juan tnikepxy tnimätyäky je Cristo nits kyäpx ke’eky nits wyän ooky yä’ät je mädiwë ëts y’ijty nkepxy py mädiwë ëts ix ojk xpämimp jäweenë më nikenëm ëts jets jemëm yë ni ke ëts. ¹⁶ Je ku tum yë jye mädi nkuentë pëj kyëm pä’äyoon tuk yäjë jäduk yäjë. ¹⁷ Ti këx ku yë kutujk ojts yëk yeky Moises kyëxm jets yë pä’äyoon mëët Jesucrsto kyëxm txyë jyä’jty. ¹⁸ Nipën të käixy je Dios yë tukëm Dios y’uunk mädi jem niteety pyä’äm yë të tyëk nikejx jë’ëky. ¹⁹ yë tse Juan myätyä’äky y’eepy ku Judios tyänikexëdë je teety mëët ëëwë tëjk (Levitas) mädi Jerusalen tsoontëp jets tyëk tëwdë ¿mpën mits? ²⁰ Tëy ojts nikpxy ke ojts tku éëny nä ojts ye’eny ke éts ncristo. ²¹ Näjts Jëdë yëk tëjëdë ¿mpënts mits? ¿mits Elías? Je wyääny ke n’ëtsë jets yëk nëjm jääy ¿mits ke äkäpx pë? Jets y’ätsooy kë. ²² Jets je nyëmxëdë ¿mpënts mits? Jets vnäjts ëëts nmo’ot käpxëm pijtën mädiwë ëëts xpäkexp ¿ntso mits këm mnätyi yë? ²³ Jets Juan wyääny ëts je tu’uk käpxp mädi mëk käpxp näxwimpä të’ëts ätum yëktëwdë je wintsën nyë’ë tyu’u nä nixkëm äkäpx pë Isaias wyääny. ²⁴ Nits jedë mädi y’ijty të yëk kextë ixpeky tyëjk je y’ity kexëdëp. ²⁵ Jedëts yëk tëjëdë jets nyémxëdë ¿Tikëxts myëknë pety pën ke täm mits mcristo nimkä Elías nimkä äkäpxpë? ²⁶ Nits Juan y’ätsoojëmpijty jets nyëmxë, në ëts ntoktänë pety py jets miits m’äkujky mädi miits mkäix eedyëp. ²⁷ mädiwë ëts ixojk xpä mimp nix käpäät ëts je nits kyë’ëk n’äkejët ²⁸ We yä’ät nä jyajty jem Betania jordan nyë äwinm mä y’ijty Juan yëk nëpety. ²⁹ Jets kyum jäwom ku Juan t’ixy je Jesus ku jem myiny winkon jets wyääny ixtë ixim je Dios biorrego mädiwë tyëk nidäkoypy täkoony yä näxwiiny. ³⁰ y ä’ät tsje mädi éts ntijpy mädi ëts ixojk xpämimp jäweenë mëj je nikënëm ëts jets tuwëkp yë nikenëm ëts. ³¹ ni ke ëts y’ijty n’ixë jekëxts ëts nminy jets në ntäyëk në pety jets nä je jyeexyë nyikejx jë’ëky yä Israel. ³² Juan tnikepxy jets wyän ooky “ëts n’ixy je Dios jyäwën ku kydäjky jem tsäpjotm nä nixkém tu’uk päk nits ojts tyä’ixtäkyë. ³³ Ke ëts ojts n’ixkäpy yéts ëts ojts xpäkexy nits ëts né jotm nyëk në pet t nits ëts xnëjm ääy pëm pën m’ixypy tyänäx kidäkyë je Dios wyä’äts jäwën jets jem tyä ityë jetse mädi mtoktänipetëdëp wyä’äts jäwën. ³⁴ Të ëts n’ixy jets të nikepxy jets yë je Dios y’uunk. ³⁵ Jets jäduk xëëw ku juan jem y’ijty tmët tenë nimetsk pyäyoywyë. ³⁶ Nits t’ixtë ku jem Jesus nyexy nits Juan wyääny ixtë Dios biorrego. ³⁷ Nits ku nimetsk pyäyoywyë tmädoodë ku ye’eny jets tpänëkxt je Jesus. ³⁸ Nits Jesus nyi ixëmpijtë jets y’ixëdë ku jem tpänëkxtë nits nyëmxë ¿ti mtsoktëp? Jets t’ätsoodë Rabí (madi nä y’äyuujk eepy yëk ixpëkpë) ¿mäm mtsëënë? ³⁹ Nits Jesus nyëmxëdë mintë nits x’ixtët nits tmëët eedyé nits t’ixtë má je y’ijty jyädä’äky nits jedë tmét täntë je xëëw je ku të je y’ijty it myäjnk yäxnë. ⁴⁰ Tu’uk mädi nimetsk mädi tmädoow ku Juan nä kyepxy jets jetyë tpänikxy Jesus je y’ity Andres je Simón Pedro y’ äjtxy. ⁴¹ Je jäwiin tpäjt y’utxy nits tnëjm ääy të ëët mpääty je Mesias (mädi nä ayuujk wimpitsëmp Cristo) ⁴² Jets je ojts täniminy je Jesus Jesus y’äxtujkë nits wyääny Simón mits Juan myäjnk je mits mxëëw eepy Cefas (mädi ná ayuujk wimpitsëp Pedro. ⁴³ Kyum jäwom ku Jesus y´ijty txyoonwä’äny jets nyëkx wä’äny Galilea. Nits tpäjty je Felipe jets tnëjm ääy pätsoonk ëts. ⁴⁴ Jets Felipë Betsaida je txyoony mä’m Andres mëët Pedro kyäjp. ⁴⁵ Felipë tpäjty je Natanael jets tnëjm ääy je mädi Moises mëët äkäpxpë jyäy jäaÿ kutujkën kexypy të ëëts je mpääty Jesus José myäjnk mädi Nazaret kukäjp eepy. ⁴⁶ Nätänäel nyémxë ¿pitsëmp jyäwë Nazaret oytyiyë mädi oy? Nits Felipe nyëmxë min nits x’ixt. ⁴⁷ Kots Jesu t’ixy Natanael ku jem wyinkeny nits wyääny ntsoom je ixtë tu’uk tyëywyë israelita mädi këxm ke ti win ënën. ⁴⁸ Natanael nyëmxë: ¿ntso ëts mits x’ixë? Jesus y’ätsojë jets nyëmxë ku kenëm Felipe tseemy m’aswayë ko jep të y’ity mtsëënë tsäp xits pätkepy ëts mits të n’ixy. ⁴⁹ Natanael y’ätsooy yëk ixpëkpë mits je Dios y’uunk. Mits je Israel mniwintsën etypy. ⁵⁰ Jesus y’ätsojë jets nyëmxë ¿kuëts mits të néjmé tsäpxits päkepy ëts miots të n’ixy ixyämts xtëyjyáwë? M’ixpts otyiyë jäweenë më nikenëm yä’ät. ⁵¹ Nits Jesus wyääny tyëywyë ëts mits nëjmë miits m’ixtëp äwä´äts tsäpwiin nits Dios y’angeles pyet tët kyidä’äk tët mä’äm jem Dios y’uunk.