¹ Ixyämyë tu´uk yä´äytyëjk txëëwë Ananías mëët y´ämë Safira weenë ojts tputooky kyäm. ² Nits je tmutääny je mëëny mädiwë të tooky (je y´ämë nyijäw eepy je) jets tyëkmiiny je tu´kwiin nits tkejxy päyoywyëtëjk tyeky kyëjxy. ³ Nits Pedro tnëm´ääy: “Ananías ¿Tigëx kyäoywyë tyëk utxy mits m´ääw mjoot nits xuin ëëntë wä´äts jäwën nits weenë xmuteny käm tsow?. ⁴ Ku kenëm y´ijty xtooky ¿kemts miits xejë? Kuts 0jts xtooky ¿kemts miits y´ijty mkutujk? ¿tso y´ixë miits nä winmäy tu´uk ääw joot? Miits ke të xwin ëëny yä´äy tyëjk jä´äy Dios të miits xwin ëëny. ⁵ Ku tmädooy yät ayuujk Ananías kyäts kidääy nits ojts xyetäkoy nits mëknexyë tsëgë myiiny mäjem mädiwë tmädoodë. ⁶ Nits wäjtyëjk jyä´ädë wäntukyë nits twimpit të tpätsëmtë nits tnitä eedyë. ⁷ Kyuduwëëk horë nits y´´ämë tyëjk äjty nitkänijäwë putidë y´ity të tyunyë. ⁸ Pedro tnéjm äáy jye nikäpx pëntë miits je xtooky je käm yädë txyow je wyääny yë tsow je ⁹ Nits Pedro tnëjm ääy je toxtyëjk ¿Tso y´ixë ku miits kipxy kyepxy nä xtuntë jets xwinmä´äny ixwä´äntë je wintsën jyäwën? Ix je tyeky xi tëk ätsumk äjy kyuwäkëdë mädi të mniyä´äjy y´isnitä etyëdë yë´éts mtxyë nänyä yë´ëts mitxyë nä nyä witspitsëmëp yë´t. ¹⁰ Jetyë jem täkäts pejty jem tyeky kyëxm näjts xyëj täkooy nits wäjtyëjk tyëjk eedyë jets tpät të të y´ijty toxtyëjk y´ooknë nits ojts t´isnitäjëdë näynyäjmë je pä´äjy mä y´ijty të nyiyä´äjy yëknitäjë. ¹¹ Nidukëyë iglesia ojts tsëjkën mëknexy tyäminyë, mädi winm tmädodë jets ojts yëkxon txyëjkë kyéxtë. ¹² Mäynyexy ixpejt mädi oynyexy yëk eep nexy tyunyë nyikejx jë´ëky apóstoles kyëjëm jem jääy ägukm. Jets tukmukë y´it të jem y´ijty mä´m Salomón piortico. ¹³ Nipënts y´ijty nä wyinmä´äny kyäjä´ät të jets jem pyuyoytyëk ätëdët mëk y´ijty käjp y´oyjyäw etyëdë. ¹⁴ Näjts mädi wintsën tyëyjyäw eedyëp jäkjä ädëtstëp je y´ijty nimäy nyexy je yä´äy tyëjk jääydyë toxtyëjk jääydyë. ¹⁵ Jets ojts pä´äm jääy tkëywyitsëmtë tëkwiiny tuwä´äjy tkextë mäwejt këxm ku Pedro je nyexy jets y´ä e jem pyádëdët. ¹⁶ Jets nänyäjmë nimäy ojts já´äy yoymyuktë mädi Jerusalen pä´äm jääy tyëknëkxtë mëët mädi kyäoywyë jyäwën käyëk jotkujk äjtëdëp jets nidukëyë y´ijty tkuentëPëktë tsookëen näjxën. ¹⁷ Tits tyuun sacerdote ojts tniwutë´ëky mëët mädi tu´ukyë myët itypy (mädi sduceos të) meknexy ojts y´ämpëktë. ¹⁸ Nits tmätstë apóstoles puxtikypy tyëknëkxtë. ¹⁹ Ku it kyoots ëëy nits ojts wintsën je y´angel tëk äkä tyëk äwä´ätxy näjts yëk pitsëjmëdë puxtikypy jets wyääny. ²⁰ Nëkxtë, templo mnëkxtët jepts xmodët ääw ayuujk xkäpxtët xmätyä´äktët mädi yä´ät juky äjt. ²¹ Ku jedë yä´ät nä tmädoodë nits jedë templo tikypy tyëjk eedyë jäwenë y´ijty it kyäjá täk kexy nits ojts yëk ixpëktë Nits sacerdote pën jety y´ijty jem myëdititypy ojts jyä´ät të jem concilio mëët nidukëyë mëjääy tyëjktë Israel käjp jotm nits ojts tniwä wä´äntë jets wen nikxy Apostoles téjk puxtikypy t´isyëkpäwäy. ²² Kots oficiales jyänëkxtë ke ojts t´okpätnëdë je puxtiky py nits jedë wyimpit të nits ojts myätyä´äky. ²³ Nä ëëts të mpääty puxtëjk Atukynyexy yikxon jets ixyitpë tëjk jep tyenë y´änäxtë tëk ätsumk epy koots ëëts të nyëk äwä´ätxy nipëntë ëëts je nkäpääty. ²⁴ Kots tsäptëk niwintsën mëët teety nyiwintsën tmädootë yä´ät ääw ayuujk, näjts je ätujkën tmëdëdë ntso y´ixe nä të jyety. ²⁵ Nits nidukën myiiny jets nyëmxëdë: “Ye yä´äytyëjk jääydyë mädi m iits mpëmtë puxtikypy jem ixyäm tyenëdë tsäptëkm tyëk´ixpëktë näjx käjp." ²⁶ Näjts tsäptëkniwintsën nyëkxtë méët oficiales nits ojts jädukyäjë tyëkmintë, nintsots ojts tkäoktunëdë, je y´ijty txyëjk eedyëp ku jääy nyäskätsëdët. ²⁷ Kots jedë tyëkjädë nits tkextë kutuktäjky winkujky nits teety nyiwintsën tyëktëëy. ²⁸ Tnëjm jeedyë të ëts nwä´äny mëknexy jets ke xyëëw x´oknikäpxnët x´ok nimätyäknët, jets näy jye miits xyëkmäyë yë ixpëjkën yä Jerusalen, je mtsoktëp jets xyëkmintét ëëts nikëxm yë yä´äy tyëjk jääy nyëjpy. ²⁹ Nits Pedro mëët apóstoles y´ätsoodë: “Dios ëëts nmumädow wempy jäwyiin nikenëm yä´äjy tyëjk jääy. ³⁰ Je Dios mädi ëën teety Dios eedyëp je´ts Jesus yëkputë´jkë. mädi miits ojts xyëk ooktë ku kepy kyëxm ojts yëk kutëy. ³¹ Nits Dios nimëj nikëxm ojts pyëktäkyë je y´ägäny kyë pä´äm jets príncipe tyun´t jets nä nyäj yëkmädäkpë jets ntso Israel yëkmo´t winmäyëm pijtën jets tyäkoony yëkmekxtujkét. ³² Nijääw eepy ëën tänyën, mëët nänyäjmé wä´áts jäwën mäditë Dios myo´oyë pën myumädoopy." ³³ Ku yë nä tmädoodë mädi tuntëp concilio mëknexy y´ämpëktë jets yëk ookwäntëp je y´ijty apóstoles tëjk. ³⁴ Jrem y´ijty tu´uk färiseo mädi xyëëw Gamaliel mädi të kutujk tni´ixpëkë winsëjk äjtëdëp je y´ijty nidukëyë käjp nits tyenkyuk ëëy nits tniwäwääny jets apóstoles nyëkxtët tëkwimpy. ³⁵ Nits je wyääny yä´äjtyëjk jääydyë mädi yä Israel kukäjp eedyëp, kuentëntuntë yëkxon winmä´äny pentso miitxyë xniwinmäyédë xtuntët yä´ät jääydyë. ³⁶ Tu´k tyémpë ojts jyety ku Teudas tyenkyuk ëëy jets yë´eny jets jem ti tnijäwë jets yä´äy tyëjk jääy yoymyuktë mäktäxk mukepxy je y´ijty, nä ojts pyuyotyëk etyëdë ku ojts jääy yëk ookyë jets nidukëyë pën jety y´ijty mumädojëdëp jets näj yë ojts yoywyäkxkëxnë näjts kyudäkooy. ³⁷ Nits ojts jädu´uk tyenkyukë kyojmë Je Judas mädi Galilea tso´omp je xëëw ojts tyenkyukë mä y´ijty yëk jäy myuky tukëyë näjts ojts jääy pyuyoytyëk etyëdë kots ojts y´ooknë tyäkoynyë nits ojts yoywyäkxkëxnëdë mädi y´ijty mumädojëdëp. ³⁸ Ägëxts ëts miits xyám nëjmëdë mätstu´ut të mitxyë jääy pën yä´äytyëjk jääy txyë jye je yë wyinmä´äny kudäkoypy txyë. ³⁹ Pën Dios txyë jye ke ´ts miitxyë mäyëdët jets xyëk kudäkoytyët tsoku nikxy nä myëkpäát të ku Dios xmëtnätxyiptunyë. ⁴⁰ Nits twäätsoodë apóstoles nits ojts twop ooktë jets mëknexy tpáwäntë jets ke Jesus xyëëw tnikäpxëdët näjts ojts tmäts tu´ut të. ⁴¹ Ku pyitsëmnëdë jep mä´m Concilio jotkujk täkp je nyäyjyäw etyë ku je xëëkëxm yëkwentuntë. ⁴² Tu´k xëëw jädu´k xëëw tkäpxtë tmätyäktë jem tsaptikypy tu´k tëjk jädu´k tëjk nä ojts yëk ixpëktë tnikäpxtë tnimätyä´äktë je Jesus mädi je Cristo.