¹ Jem y´ijty tu´uk yä´äy tyëjk jääy mëj käjp jotm mädi xyëëw käjp Cesarea, Cornelio je y´ijty xyëëw tu´uk Centurion mädi yëk ku xëëw eepy italiano tsiptumpë. ² Je yä´äytyëjk jääy mädi myupëjkën tukyë yëk itypy je y´ijty nätyu´uk tuktëjk Dios tmëj pëktäktëp mäynyexy y´ijty je judíos käjp tmeeny myo´oy jets itp je y´ijty Dios tmunukx tä´äky. ³ Täxtujk yäxp y´ijty horë je xëëw tekxy ojts t´ixy je visión ku Dios je y´angel nyiminyë. Nits Ángel nyëmxë: ¡Cornelio!”. ⁴ Nits Cornelio t´äxtujky Ángel të y´ijty juunexy txyëjkë tyäkoy nits wyääny: “¿Ti yë wintsën?” Nits Ángel nyëmxë: “të mnukxtäjkën meenyëm kääp ku putëjk eny xmo´oy äyoop jääydyë tso´om jämyejtsën yexy tëj je jyä´äty Dios wyinkukm.” ⁵ Pakex xyäm yä´äy tyëjk jääy jem mëj käjp jotm Jope jets nikxy twäwdë tu´uk yä´äy tyëjk jääy mädi xhyëëw Simón mädi nänyä xyëëw Pedro. ⁶ Simón yëkpowätspë tyëgëntum tsä ixyäm. Mädi jem tyëjk määxy nyëwä´äm. ⁷ Ku y´ijty të Ángel nyëkxnë mädi y´ijty të tmëtnäkyepxyë nits Cornelio twäätsooy nimetsk tyumpëtëjk jets tu´uk soldado mädi y´ijty Dios myëjpëk tekypy mädi jem tunxyëp nänyäjmë. ⁸ Tukëyë Cornelio myätyäk këjxyë ti y´ijty të t´ixy nits pyäkexë Jope. ⁹ Jets kyujäwomëp jäweenë y´ijty tudujk yäxp horë tkäpääty horë ku jem y´ijty tyuyo´oydyë jäweenë y´ijty mëj käjp tkäpäät të nits Pedro Tëknikexypy nyikxy nukxtäkpë. ¹⁰ Nits yuj pyäjtën ku y´ijty jep jääy tyäkä´äny tyëk oyëdë mädi tyä´äxëjkëdëp nits ojts tu´uk visión yëktuk íxy. ¹¹ Nits t´ixy ku tsäpwiin y´äwäjtxy nits t´ixy ku jem äkoony ëny kyidä´äky, nä tso´om tuúk mëj wit kyutëynyexy näxkëxm jyä´äty mäktäxk pyä wyineky. ¹² Opyënë tänë´ëk y´ijty jem mädi mäktäxk tyeky nänyäjmë mädi näxkëjxy myeets tyäyoytyëp nä nyäjmë joon mädi tsäpwinm kekyoydyëp. ¹³ Nits ojts yëkmukepxy: “Pedro tenkyukë yëk ookyë jets xtsu´uts t”. ¹⁴ Nits ojts Pedro ye´eny: “wintsën ke ëtxyë ntsu´uts wä´äny je ku ke ëts junë ntsu´utxy mädi äxëëky mädi ke wyä´ätsë.” ¹⁵ Nits ojts mumetsk ojk yëkmukepxy “mädi të Dios tyëkwä´ätxy kädi je nä xtijy jets ke je wyä´ätsë. ¹⁶ NIts näj y´äjty tuwëëk yäjë nits jetyë äkoon ëny wyimpitkojmë tsäpjotm. ¹⁷ Jets Pedro ke ojts t´oknijäw eenyë pu ti je nä puntso je t´äyuujkë je visión mäditë t´ixy ojts t´ixy ku yä´äytyëjk jääy jem y´ijty tyenëdë jem tëk ätsumk äm mädi y´ijty të Cornelio tpäkexy jets tëts je y´ijty jem jyät të. ¹⁸ Nits je kyäpxtë tyëktëëdë Simón mädi y´ijty xyëëw eepy nänyäjmë Pedro mädi y´ijty jem tsëneepy. ¹⁹ Näy jyem y´ijty Pedro twinmäy je visión nits jäwën nyëmxë: “Ix niduwëëk yä´äy tyëjk jääy m´íxtä yëdë. ²⁰ Tenkyukë nëkx uwetypy mëët yëdë pänekx yëdë je ku ëtxyë të mpäkexy. ²¹ Nits Pedro wyinäjky mä´äm y´ijty yä´äjy tyëjk jääy nits tnëjmë: Ëts je Pedro mädi miits m´ixtaydyëp. ¿Tigëx kudi mintë? ²² Nits ojts je wyä´äntë: Tu´uk Centurión mädi xyëëw eepy Cornelio tu´uk yä´äy tyëjk jääy mädi Dios myëjpëktekypy jets oytse yëknikepxy jem judíos y´itjotm ku nä tu´uk Ángel nyëmxë Dios je wyä´äts jets jyexyë mnikxy tyëgëntum näjts je jyexyë tmädoy m´ääw ayuujk. ²³ Nits Pedro twätsooy jets nyäxtët tikypy jemts ojts tyäntë näjts kyujäwomnëm ojts tmëdë kipxy jets ojts pyätsoonyëdë myugu´uk tëjk mädi jem Jope. ²⁴ Näjts kyujäwomnënm ojts jyä´ät të jem Cesarea jem y´ijty Cornelio y´äixyëdë të je y´ijty tu´k tëjk yoymyuk këxtë mëët myugu´ktëjktë. ²⁵ Nits jyä´jty ku Pedro kyuwäjk ëëy jep tikypy nits Cornelio tmëtnäwyäjtë nits wyinkuxten etyë jets myëjpëktäjkë. ²⁶ Nits Pedro ojts wyijts jëëkyë yäm nyemxyë: ¡Tenkyukë! Nyäy yä´äjy tyëjk jääy ëts nänyäjmë. ²⁷ Nänyä jem y´ijty Pedro tmëtnäkyäpx ookyë nits tikypy nyäjxy nits tmëtnäwyäjtë nimäy jyääy. ²⁸ Nits je tnëjm ääy: “mnijäw eedyëp miits je këm ku ke je nä pyäät etyë jets jusios tjääy tmët yoymyukt o tniyo´oyty yä´ät käjp Dios ëts të xtuk íxy jets nidugën yä´äy tyëjk nkä kuxëëwët jets ke je wyäätsë. ²⁹ Agëxts ëts të nminy nijäwë wyä´äny ku ëts të nyëkwäätsoy xyämts ëts miits nyëktëwdë ti ku ëts miits x´isnäkyë ixtä´äyë. ³⁰ Nits Cornelio ojts ye´eny: “mädukë it yä´ät nä horë tääxtujk yäxp y´ijty horë ku ëts y´ijty jem nukxtä´äky ntëgëntum nits ojts n´ixy tu´uk yä´äytyëjk jääy tyenë ëts nwinkujky tum tëëkxp y´ijty wyit. ³¹ Nits ojts ye´eny: Cornelio të mnukxtäjkën mëët meeny mkääp ku putëjk ëny xmo´oy äyoop jääydyë je´ets të Dios tyukjääymyëtxyë jets mitstë myëkjääy myetxy. ³² Päkex ixyäm nidugën jem Jope jets x´ixtä´ät tu´uk yä´äy tyëjk jääy mädi xyëëw eepy Simón mädi y´ijty yëkuxëëw eepy Pedro jem je ixyäm Simón poyëkwätspë tyëgëntum mädi jem määxy nyëwä´äm. ³³ Jägëxts ëts mits jetyë n´isnäkyëwyäyë oyjyääy nyexy mits ku miits të miny yäts nidukëyë n´yä eyën Dios x´ixyën jets ëëts nmädo´ot pentsodë wintsën mnemxyë wä´änt. ³⁴ Nits Pedro kyäpx äxäjy jets wyääny: Tyëy ájtëm ëts nä njäwë ku Dios nipën tkäyëk mëjë tkäyëk këxmë. ³⁵ Tu´k it tu´k käjp opyënë pëmpën tëy wä´äts tuntëp oy tse kyejx jë´ëky je wyinkukm. ³⁶ Të miits je xnijäwëdë je kexy mädi israelët käjp ojts yëktänikexy ku ojys je y´oy y´ääw ayuujk mädi jotkujktäjk mädi Jesucristo këxm mädi nidukë tniwintsën eepy. ³⁷ Mnijäw eedyëp miits je ti ojts tyunyë ti jem Judea tujnë ku Galilea txyontäjky ku të y´ijty nyëpety ku Juan tnikepxy. ³⁸ Madi ojts näj tyunyë ku näj yëknijäw ëëy Jesus de Nazaret tso Dios ojts y´ungir etyë mëët myëk äjtën këxm tum je ojts tuny mädi tum oy ojts tyëktso´oky mädi kyäoywyë wentujnëp je ku jem y´ijty Dios myët ityë. ³⁹ Ëën nijäw ëyëm ti jety ojts tuny Judios mëët Jerusalen kyájp jotm yä´ät Jesus mädi ojts tyëk ooktë ku ojts xoj këxmë tkutëydyë. ⁴⁰ Je yä´äy tyëjk jáäy tse mädi Dios kyuduwëëk xëëw yëkputëjk jets nä tyëk jä´ty jets yëknijäwët. ⁴¹ Ke tukëyë käjp jeyë mädi Dios ojts twin´ixy mädi nijäw eedyëp tämp ëëdëm je këm ku je nmët käyën nmët ujkyën nit ku y´ijty të jyuky peky ookpë agujky ⁴² Je ots nä tniwäwä´äny jets nikxy jem käjp jotm yëknikepxy yä´ät je mädi të Dios wyin´ixyë jets tëytyun´t mädi juky eepy jets mëët ookpë. ⁴³ Yë tse jye ku nidukëyë vojts profeta tnikäpxtë jets nidukë pëmpën tyëyjäw eedyë je xyëëw këxm tkuentë pëktët ku tyäkoony yëkmekx tujkëdët. ⁴⁴ Nä yäm y´ijty Pedro näj ye´eny je tnikepxy nits ojts wä´äts jäwën tyänäx kidäkyëdë nixyën y´ijty jem kexy t´ämädoit të. ⁴⁵ Je jääydyë mädi y´ijty tyëyjäw eedyëp circunsición nidukëyë pën jety y´ijty të Pedro tmét jä´äty ätëy äjät y´ijty të tyänkëxtë jekëxm ku regalo mädi wä´äts jäwën ojts tyänäxkidäkyë opyënë jääy. ⁴⁶ Ku jedë näj tmädoodë ku opyënë jääy wijnk ayuujk tkepxy jets Dios tmëjpëktä´äky Nits ojts Pedro y´ätsoy. ⁴⁷ “¿Jyätp je nidugën jets ke tmo´ot je në jets yä´ät jääy ke tkuentëpëktët nipejtën ku yä´ät jääy wä´äts jäwën të tkuentëpëktë nä nyä tso´om ëën?”. ⁴⁸ Nits ojts tniwäwä´äny jets nyëpet tët Jesucristo xyéëw këxm Nits je nyëmxëdë jets wen jem tjäkmët ity mäyxyëëw.