¹ Nejjata Salomón junata penaweretsiwi jawabelia Israel piajiwi, dajjita pe matakajina wanapaewi kae wiria kanakujitsia, na kae monae kanakujitsia Israel tomara piajiwi pe itabarata Jesuralen jota, peka ponae nejjatsia arca Diosonü piaja pacto David pija tomara jawetsia, sion tomara. ² Dajjita pebijiwi Israel pijiwi nakaetuata reinü Salomón piaja fiesta jawata, Etanim piaja juametota, (7) siete pa juemeto jota. ³ Dajjita penawerotsiwi Israel pijiwi ponarena, pijinia Dioso piaja jiwitonüanü pe kaponae nejja arca. ⁴ Pamonaeje kaponaya Dioso piaja arca, pe nakajji ajarabi bo jota dajjita Diosonü jjuanü jainejeba piaja bojota. Sacerdotewi yajawa Levitawi kaponaya jjuanüje. ⁵ Reinü Salomón dajjita Israel pijiwi nakaetuata,imojjoyo arca jota, to bia oveja monae, vaka pebitonü apo waja namatajütsi kapánepae kuene. ⁶ Dioso pijiwi kajunua Diosonü piaja arca peliwaisi pe kowüta, Bo tutuju jota, tsajota kae jiwi ata apojone, querubinewi monae pe korofeto büjjüpana. ⁷ Tsipaji querubinewi nakorofe yeretabiaba arca jawabelia, pamonaeje karanata biaba arca yajawa pa naebo kaponabiaba. ⁸ Pe kaponaenaebo bitso piapianae mujjunene napebeta biaba arca jawereka kujinae, bajara pamonae baitsijane apo napebetsi waifojawelia kujinae. Pamonaeje nubena ajara jota ajena pamatakabi jawabelia. ⁹ Ajibi itsakuene jawa ata arca jawata, kaejawa anija ibo pabeje, Moisés pe buatsijawa Horeb jawata. Pakujinae Diosonü najume taya ejjana Israel tomara jawabelia, pe pitsapae kujinaerena Egipto ira jawerena. ¹⁰ Pakujinae Dioso pijiwitonüanü pitsaparena ajara pabo jawerena, itarürübo wünüka Diosonü piaja bo jota. ¹¹ Dioso pijiwi apo kuene kajüpaetsi pe itsijawa itsakuene jawa ata itarürübo yabara, Diosonü baitsi bitso pesaü wünüka pija bo jawata. ¹² Nejjata Salomón jumaitsi: "Diosonü rabaja kajena ba jumaitsi ponaponajitsipajü pitakirijawata, ¹³ baitsi jane jjanü kato nakuenebetatsi pejjaniabo jjamü ne ponaponae nejja dajjita matakabi jawabelia." ¹⁴ Nejjata reinü na pünüyorota pe jjania kuenia jumaitsi dajjita Israel pena kaetuananübenaewi jawabelia. ¹⁵ Bajaraponü jumaitsije: "Diosonü, Israel pija Dioso, pa to barüyamüre bitso, bajara ponü baja itsi pekobeta jjua jumaitsi tajja David jawabelia, pakueniaje: ¹⁶ "Tajutsi matakabi kujinae taja tomara Egipto jawerena, apo itapetsinü tomara dajjita Israel wiriajawa tsajota nakuebijitsia bo, tsajota ta wünü rukajetsianü. Itsiata, jjanü itapetajü David pe itorobi nejja taja tomara Israel jawabelia:" ¹⁷ Tajja David pe jamatabü kueneta, jitsipa pe nakuenebetsi jawa bo tsajota Diosonü pewünü baruya tajetsia, Israel pija Diosonü. ¹⁸ Baitsi jane Diosonü jumaitsi tajja David jawabelia: Pejjania kuene bitso ne najamatabü jjainaejawa ne nakuenebi nejja bo jjanü nejja, ¹⁹ itsiata jjamü apo nakuenebimü tsane bo; nejjünato tsane, ponü kato naetajütsiana jjanü nejja nakuenebiana bo' ²⁰ Diosonü itsi pakuenia jumaitsi pe itsi nejja, jjanü baja tajja David kuenia, kapanepajü, Israel tomara baja itorobajü pakuenia Diosonü jumaitsi. JJanü baja nakuebajü bo Diosonü pe wünü pe to Barüya taenejja, Israel pija Dioso. ²¹ JJanü itsinü arca tsajota na buatijitsia, tsajota Diosonü pe jume liwaisi boka, jjua itsi wajjawi jawabelia pakujinae jurena Egipto ira jawerena. ²² Salomón nukojopa ibo najuetsijawata tsajota Diosonü peto itsinejja peta juitsijawanü, dajjita Israelwi pitabünejewa tsajota nakaetuatanubena, atjübüabetsia nakobeyota. ²³ Jumaitsi: Diosonü, Israel pija Dioso, bebeliyo ajibi Dioso atjübütatsia jjamü pakuenia o ira büjüpana, kaewüalia apo pe najume kanawiatsinü pejemaitsi jawa pija pianiwi jawabelia pamonae pejjania jamatabükuenia jinawanapa; ²⁴ jjamü nesaüta ne jumaitsijawa to itsimü, tajja David jawabelia, jãjãba, jjamü ne jumaitsijawa nejumeta itsimü nekobeta ajena pa matakabi jawabelia. ²⁵ Aekonojjae nejjata, Diosonü, Israel pija Dioso, ejjanabaja jjua jumaitsi pija pianinü tajja, David jawabelia, pakujinae jumaitsimü: Pakujinae nejji yajawünü tsaponae taitabü nejewa jjaniawaetsia jinawanapaena, pakuenia baja itsimü, kaeto ata apo sajinae tsanü nejji jiwi pe itoro ekaejawa Israel jota. ²⁶ Aekonojjae nejjata, pija Diosonümü Israel kawajukatsi jjua jumaitsimü nija pianinü jawabelia tajja, David, pe na itsi nejja. ²⁷ Itsi ata, ¿JJaniajai ponaponajetsipa Dioso ma irataje? taema, dajjita pa nakua tabuya atjübütatsia ata, apo ka kajüpae -- ¡ta nakuene etsi bo kajenabiji ajibi saya jjamü nejja! ²⁸ Itsiata, jumetaema jjua nija pianinü pejitsipaejawa kanajajü kanükekea, taja Diosonümü, ne jumetaema ta nuejawa yajawa jjua kawajükatsi nija pianinünü ajena kana wajükatsi tane yawenonae nejjamü ²⁹ Dajjita matakabi jawalia pa ne taema, pa bo yabara jumaitsimü: jotaje ponaponaenajüje - ne jumetae nejja jjuanü nija pianinü ka barükuikuijai yajawa nija tomara wajükaenaje pa bojotaje. ³⁰ Nejjata jumetaena jjuanü nija pianninü kawajüka yajawa nija tomara Israel pakujinae jotaje paka wajukaenatsi. Jumetaema ne ponanaejawetsika kujinae, atjübüwetsika, pakujinae jumetaneme, Nakofunüre pebisiakuene ta itsijawa. ³¹ Itsa jiwi ata pe bisia kuene ejjana pe mujjuneneta pena eka ponaponae jiwiyo jawabelia, itsa itorobatsi pe jurabi nejja, nejjata altar jota juraba pa bo jotaje, ³² atjübütatsia jumetaneme nija pianinü jawabelia pejjania kuene itsimü, pe bisiakuene ejjanaenü na nekonitsi ejjaname, pe jamatabü kuene jjane panaenü, rajutame pe jjania kuene pe ejjanae jjae. ³³ Itsa pe kuayabi amaneya bianatsi nija tomara Israel apo peka jume kowünütsi jjae, itsa kajaitsiana, na nekoni paebiana ne wünüta, na wajü kaena pa bo jotaje ne bijiobi tae nejja- ³⁴ nejjata, pejjania kuenia atjübü wetsika jume naükore itajju bijiobia taema nija tomara Israel; kanawia bare ne rajutsi nakua yabelia piaja monaewimü. ³⁵ Pakujinae atjübü wetsi ajibi ema tsane apo peka jume kowünütsijjae pa tomara piaja jiwije- itsa ajarapa monae nawajü kaena pa tajünaeta, newünütaje, na kuene kopatsiana pakujinae jjamü na bijibia ejjanaename- ³⁶ nejjata namujjuna ewere atjübütatsia, ikinare nija pianiwi pe nekoni yajawa nija Israel tomara piaja jiwi, pakujinae tsitajü tsianame pe jjania namuto jjuayo ponajetsia. Itorobianame ema nija irabelia, jjamü nerajutsi jawa nija tomara piaja jiwi nejja. ³⁷ Na jamatabü najüre janibo jawa pa nakuataje, pijinia na jamatabü najüre domae kuene, pabianü bijianajetsipa, tonebü tolenei tsipa, pijinia pa nija nakua tomara baüpa jota pa nekuayanü anae pananu kajetsipa, itajju tejema domae ata tsipae- ³⁸ nejjata dajjita pe jumaitsi jawanü pe wajükae jawanü itajju tejema jiwi ata o dajjita Israel tomara piaja jiwi- kae jiwi kanakujitsia pe jamatabü kueneta yapütane dajjita jjuanüje apo pe jume kowünütsi jjae, itsa na kobe yota pa bo yaberenaje. ³⁹ Nejjata, namujjuna ewetame atjübü wetsika, jota ponaponame, bijibi taneme yajawa yawenoname, rajutsianame kae jiwi kanakujitsia jjua ejjana; jjamü jamatabü kuene yapütaneme, tsipaji jjamü kaenümü jjamü dajjita jiwi jamatabü kuene yapütaneme. ⁴⁰ Peka yaiya tae nejja dajjita matakabita beje ajarapa monae pe jinawanapae jota pa nakuata rajutame pa taja monaewimi ⁴¹ Pijinia, sajanayanü yabara apo Israel nija tomara piaja jiwitonü: Pa kujinae tajü nakua werena ne wünüta najerukaenü- ⁴² baitsi bajara pamonae ka wünü jumetarü tsiana, ne kobe saüta, ne yotsita ne majjü- pa kujinae renatsane nawajü kaena pa bo jotaje, ⁴³ nejjata, pejjania kuene, atjübütasi jumetaema, ne ponapoae jotatsia, itsimüre itsanakua piajanü jjua kawajüka. Dajjita nakua tomara piaja jiwi ka wünü yapütaejetsia, peka yaiyatae nejja, pa kuenia itsi nija tomara Israel piaja jiwi.JJuaje itsi müre bajara pamonae yapütaeje tsia jjamü nejja tana kuene betsijawa pa bo jotaje. ⁴⁴ Itsa nija tomara tsimajü pitsapa pekuayanü jawabelia, pa namutua jjamü itorobarümelia, itsa pamonae kanawajü kajetsipa, Diosonümü, naükotsipa nija tomara jawabelia, yajawa pa bo jawabelia ne wünüta kato nakuene betatsi. ⁴⁵ Nejjata, jumetaneme atjübütatsia pe kawajükae jawa, peka jumaitsi jawa, yawenoname pekajumaitsi jawa. ⁴⁶ Itsa pamonaeje apo kajume kowünütsipae, Kae nübata apo akuene beje jibi, itsa jjamü bara anae paname pe kuayawi jawabelia to kopatame, pe taikae nejjatsi pewaponae nejjatsi piaja nakua jawabelia, tajübelia o imojjoyo. ⁴⁷ Pijinia najamatabü tane Itsa nakuayabelia peka ponae jawatsi, itsa nakuene kopata ne yawenonae nejja pe kuayabi piaja nakuatalia. Itsa jumaitsije tsipae: Pa jjanü pebisia kuene pa itsinü apo paka jume kowünütatsi. Pe bisia kuene pa itsi tsawanapae. ⁴⁸ Itsa kajaitsipa jjamü jawabelia dajjita jamatabü kuene saüta pe tai kaewitsi piaja nakuatalia, itsa kana wajü kajetsipa, taenü kaya pa irabelia rajutame piaja monaewimi, nija tomara jawabelia yajawa pa bo nakuenebetajü jjamü newünüta. ⁴⁹ Nejjata jumetaema pe jumaitsi jawa, jjua kawajüka atjübütatsia, ne ponaponae jotatsia, pe kajumaitsi jawa yawenonare. ⁵⁰ Itajjuto bijiobiataema nija tomara piajiwi, apo ka jume kowünütsi ata, dajjita pebisia jawanü jjuanuta apo kajume jjania jaitae ne itorobi jawa. Itajjuto tsonia taema pamonaeje pekuayawi pe kaponaewitsi itajjutua, nija tomara itajjuto tsonia taejetsiatsi. ⁵¹ Ajara pamonae nija tomara ne itapetsiwi , pamonae Egipto jawetsina jutame, jierru pe tajuitsi tutuju werena. ⁵² JJanü kawajukatsi nija pianinü neitajjuto tsoniatae nejja ne yawenonae nejja jjua nija tomara Israel piajiwi kawajüka, ne jumetae nejja pakujinae ka nuayaba. ⁵³ Baitsi jjamü itapetame dajjita nakua piaja tomaranü wekua nija jiwi nejja pe pitsiwi nejja jjuanü to jumaitsimü, pa kuenia tsipaebame nija pianinü Moises jawabelia, pakujinae juremena pa tajja jiwi Egipto werena, Diosonü ⁵⁴ Pakujinae Salomón najume kopota pe barü kuikuijai jawa yajawa pe wajükae jawa Diosonü jawabelia, pe matabakata pe nukae kujinae Diosonü piaja altar jota nonotapuna, pe nakobe yonanutae kujinae atjubüabetsia. ⁵⁵ Nonotapuna ayai jumeta dajjita tomara Israel penakaetuatsi jota pejjania jawanü, jumaitsi: ⁵⁶ Diosonü bitso pejjania jamatabú kuenenü, baitsi jamata ejema jinawana paya ejjana Piaja tomara Israel, kae jume ata apo jume najjubi, pe jumaitsi kuenia bajara pakuenia itsi Moisés jawabelia, piaja pianinü. ⁵⁷ Diosonü jawa Dioso naka yajawa tsane, pakuenia bajara ponü yajawatsi wajamonaewimi. ⁵⁸ Dajjita matakabi jawabelia pane yajawamüre, pane najamatabü rutsia ejjanare jjamü jawabelia, pa jinawanapaeje tsianü pakuenia jitsipame pata jinawanapae jawa pa jjaniawaetiji tsianü jjuanü itorobame, najume rubame, pakuenia itorobame pa tajja jiwimi. ⁵⁹ JJuanüje paka jumaitsitsi, jjuanü Diosonü jawabelia wajükajùje, yajawa tsane Diosonü jawa Dioso dajjita matakabi jawabelia, bajara ponü pe yawenonae nejja piajawa nija pianinü pijinia piajawa nija tomara Israel, pe namata wenonae kuene kae matakabi kanakujitsia; ⁶⁰ dajjita nakua piaja tomaranü yapütajetsia Diosonü, Dioso kuene, ¡ajibi itsa Dioso! ⁶¹ Bajara jjuitsia, Diosonü jawabelia najamatabü rure waja Dioso, waja jinawanapae nejja pakuenia naka itoroba yajawa jume kowünütijitsiatsi, be ajena pa matakabi. ⁶² Nejjata reinü dajjita Israel yajawa Diosonü pe rajutsi nejja to bia. ⁶³ Salomón rajuta pe jjania kuenia pe jinawanapae jawa nejja, Diosonü jawabelia rajuta: veintidós mil (22000) pa bueye jjaneto beje yajawa ciento veintemil (120000) pa ovejabeje. Nejjata reinü dajjita Israel tomara Piajiwi yajawa Diosonü piaja bo jota to itsi tsanubenae. ⁶⁴ Bajara pa matakabi reinü to itsi Diosonü piaja bo itapata, ajara jota to buata pe to tajuitsi jawa nejja, rajuta pejjujawanü penasitsi jawanü perajutsi jawa pejjania kuene nejja, baitsi altar penukae jawa Diosonü itabarata broncejawa bitso atsijawayo apo kajüpae pe tó tajuitsi nejja, pe tó jebi nejja pejju yajawa penasitsi perajutsi jawa pejjania kuene nejja. ⁶⁵ Nejjata Salomón barü jjane pejjae jawa monae ajara pamatakabi jawalia, dajjita Israel tomara yajawa, pepo piayai bitsaüto nakae tuata, Lebo Hamat jawerena kujinae Egipto penajeto jawabereka, Diosonü itabünejewa jawa Dioso siete (7) pa matakabieje, ajara jjua kujinae siete (7) pa matakabieje, dajjita jawa catorce (14) pa matakabieje. ⁶⁶ Ocho (8) pa matakabi jawalia püjioba tomara pia jiwi; pamonaeje pe jjania kuenia jumaitsi reinü jawabelia, nawiaba piaja bojji waja pe barüyawi, jamatabü kuene barüya dajjita kuene Diosonü pe yawenonae jjae, tsitajütsi jjae David jawabelia, piaja pianinü, yajawa Israel, piaja tomara.