Capítulo 22
1
Akuayabi pa wai beje baja nabe nejewa jinawanapa Aram Israel tomara beje.
2
Nejjata bajara pa wai jawalia, Josafat Judá pija reinü tsimajjü reka Israel pija reinü.
3
Israel pija reinü jumaitsi pija pianiwi jawabelia:"¿Pa yaputaneme Ramot de Galaad wa jawa kuene, abajjü baitsi jane itsakuene jawa ata apo itsi atatsi waja wekobe pitsi nejja Aram pija reinü jawabelia?"
4
Bajara ponü Josafat jawabelia jumaitsi: "Ne yajamü tsane waja barü nabe nejja Ramot de Galaad?" Josafat jume pita Israel pija reinü jawabelia: JJanü raja be jjanümü, taja jiwi be nija jiwi kuene, taja caballonü be nija nuanü."
5
Josafat jumaitsi Israel pija reinü jawabelia: "Pe jjania kuenia wajukare peka jumaitsi nejja Diosonü jjua Kopiaya itsimü jitsia ."
6
Nejjata Israel pija reinü kaetuata profetawi, cuatrocientos (400) pa jiwitonü beje, jumaitsije: "Barü nabeyojo paeliajü o jume Ramot de Galaad?" Ajara pamonae jumaitsi: "Tsimajjü jopare, tsipaji Diosonü kanawiatsiana reinü pekobeta."
7
Baitsi jane Josafat jumaitsi: "¿Ajibaja jotaje Diosonü pija profetanü waja naka müjüjiobi nejja?"
8
Israel pija reinü jumaitsi Josafat jawabelia:" Abajü kaenü sajina waja wajütsi nejja Diosonü peliwaisi waja naka mujjüjiobi nejja. Micaías Imla pejjünato, kaetobata pejjania kuene jume apo neto profetisabi ajara jüitsia atajetsibinü, ü peitotjiajawanü. "Baitsi jane Josafat jumaitsi:" Rey pütsa jumaitsi bajara jjua.
9
Nejjata reinü pija jiwitonü jawabelia itoroba: "Karenamüre Micaías Imla pejjünato, aekonojjaeta."
10
Acab Israel pija reinü Josafat Judá pija reinü kaenü kanakuijitsia pija tronota eka beje, najjatata beje pe jjania kuenia, Samaria baupa jawata waifotarena, dajjita profetawi paebanübena pe itabünejewa.
11
Sedequías Quenaana pejjünato jieru mataeto nato itsi, jumaitsije: "Diosonü pakuenia jumaitsije: Pa mataetota, pajjamü pakakuatsianameje arameowi pe werewerekae jawabelia."
12
Dajjita profetawi kae jume najua profetisaba, jumaitsi tsanubenaeje: "Tsimajjü liamüre Ramot de Galaad amaneyabename, baitsi baja Diosonü tsikorutatsi reinü pekobeta."
13
Liwaisi pe kalianü pe junatsinü nejja Macaías jumaitsije pakueniaje: "Jumetaema jjua kajumaitsi tsanetsi, dajjita profetawi pejjania kuene jawanü jumaitsi rey jawabelia." Pakuenia pamonae jumatisi, na jumaitsimüre pe jjania kuene jawanü.
14
Micaías jumaitsi: "Pakuenia Diosonü asaü tsaponaponae, Diosonü pe jumaitsi jawa ajara jjua jumaitsinü tsane."
15
Pakujinae rey jawaberena pona, reinü jumaitsi: "¿Micaías pa tsimajjü ponajetsipaliajü tsaja Ramot de Galaad pata barü nabe nejja o jume? Micaías jume pita: Tsipajopare nakanabianame. Diosonü rajutsianatsi rey pekobeta."
16
Nejjata reinü jumaitsi: "¿Bajaya jebi ka jumaitsi tsabiabi Dioso pewünüta pejjaniajai jume tane tsipaebi nejjamü?
17
Micaías jumaitsi: "JJanü taniji dajjita Israel pija jawabitsaü pe rükü pekarütsi jawa unua yabetsia, be ovejajji pakujinae pe yaewetsinütsi ajibi tsarükae, Diosonü jumaitsi: "Pamonaje apo jjainae pe mata kaponaenü nejjatsi. Kopatsianatsi kaenü kanakujitsianawiatijitsia pija bo ya berena jamata ejema."
18
Nejjata Israel pija rey jumaitsi Josafat jawabelia: ¿Apo ka jumaitsitsi jane jjaniawaitsia raja apo profetisabi tsane jjanü yabara, ü pe bisiakuene? "Nejjata Micaías jumaitsi:
19
Jumetaema Diosonü pejume: JJanü taniji Diosonü pe ekaenü pija trono jawata, dajjita atjübütatsia pija wajabitsaü pe nubenae jawa kujiri jawelia itsamonae pe tsawene jawelia.
20
Diosonü jumaitsi: ¿De patsa pata kaponaena Acab jawabelia pe tsimajjü tsianejja Ramot de Galaad bajara jotatsia pe tüpaenejja? Bajara pa yajawünüwi jumaitsi itsakuene, itsanü itsakuenejawa.
21
Nejjata pe najamatabüjjainae jawanü tsijamtabü pitsapatsi Diosonü pita bünejewa, Jumaitsije: JJanü raja matakaponae najü. Diosonü jumaitsi: ¿De pakuenia?
22
Pe jamatabü kuene jume pita: JJanü mata kaponaenajü dajjita profetawi najume tsünütijitsia. Diosonü nejjata jume pita: JJamü mata kaponaename, bajara pakuenia tsane. liamüre itsimü tsane baiara pakuenia.
23
Aekonojjaeta, Diosonü tsijamatabü rutatsi dajjita nija profetawi najumetsünü tijitsia, Diosonü baja kato yakinaruta pebisiakuene jjamü nejja.
24
Nejjata Sedequías Quenaana pejjunato tsia, itabara konita jjuaba Micaías jawabelia, jumaitsi: "¿Na jamatabü jjainajitsipame Diosonü pe jamatabü kuene ta ne puenetsi jawa peka barü kuikuijai nejja?
25
Micaías jumaitsi: "Taename, jjamü yapütaename pamatakabita, pakujinae kujinaerü tsianame ne namataya barütsi nejja bo kanakujitsia.
26
27
28
Israel pija rey jumaitsi pija jiwitonü jawabelia: "waetabare Micaías paka ponaremelia Amón jawabelia, pa tomarata pe itorobinü yajawa tajünato Josías jawabelia. Jumaitsimüre: Rey raja jumaitsije: yajjatatanü tsianame pa pebije atsijawayo pa rajutsiname pejjaejawa bajara pakuenia mera, pa patsi jawarena jamatabejema."
29
Acab, Israel pija reinü, yajawa Josafat, Judá pija reinü, tsimajjü tsiabeje Ramot pija tomara Galaad.
30
Israel pija reinü jumaitsi Josafat jawabelia: "JJanü itsakuenia najjatatsianajü, na nabejitsianü, jjamü itsi jane reinü pija eseto najjata tsianame." Nejjata Israel pija reinü itsakuene eseto najjata na tsia pena nabenü nejja.
31
Aram pija reinü itoroba treinta y dos (32) pa kapitananü beje pe kajinawanüpawi karonü, jumaitsij: "Wajabitsaünü pütsa pa piabeme. Saya, kaenü pa tsimajjü otjopare Israel pija reinü.
32
Pakujinae kapitananüanü karu jawata pe jinawanü paewi Josafat tanetsi ma pamonaeje jumatsi: "Ma kajenaje ponüje Israel pija reinüje". Tsimajjü nawiabekatsi pe benejjatsi, Josafat nejjata wawajai tsajüabi.
33
Pakujinae kapitananüanü tane Israel apo pija reinü kuene, nawiabeka.
34
Itsanü nejjata jjuatabo taenejewa pija bitsabita bijjanajjuaba tjinajjuaba Israel pija reinü jawabelia pe nakara
35
Ajara pa matakabi bitso ayai pe natsekonaejawata reinü ya karanatanutatsi pija karuta Arameowi pitabarata. Bajara pa kaniwiyo tüpa. pe jana na kayajataruta karu tutujuta.
36
Nejjata pakujinae juemeto june jitsiatsia, itsa jiwiyo wawajai wajabitsaü tutujuatsina, pakunia jumaitsije: "¡kae jiwi kanakuijitsia pija tomaranü jawa nawiabiana, yajawa pija nakuanü jawa.
37
Rey Acab pe tüpaeta Samaria jawabetsika kaponatsi, pe mütjütsi nejjatsi Samaria tomarata.
38
Pija karru kiata Samaria mera pe kaetuatsi jawata, pe jana awirianü raeba (Jotaje pijinia na wayabiabeje penakanajetsiwanü), pakuenia Diosonü jumaitsi.
39
Itsa kuene jawanü Acab yabara, dajjita pe itsi jawa, marfil bo nakuenebeta, dajjita pa tomaranü nejja nakueneba, ¿Dajjita jjuanüje apo yakinarubi pa bajjutota yakinapona jjuanü ejjana Israel pija reyewi?
40
Acab tüpa mutjutatsi pija monaewimi jota, pejjünato Ocozias pekowüta reinü tsanuka.
41
Nejjata Josafat pejjünato Asa na itoroba Judá tomara pakujinae Acab baja akuayabi pa wai beje reinü Israel jota.
42
Josafat treinta y cinco (35) pa wai beje pejjainaenüta pakujinae reinü kuene naejjana, bajara ponü itoroba Jerusalen jota veinticinco (25) pa wai beje. pija mama pewünü Azuba, Silhi pejjünatoyo.
43
Bajara ponü itsi pajja Asa pakuenia itsi; itsa kueniata apo ejjanae; bajara ponü ejjana pejjania kuene Diosonü itajjutua. Baitsi jane atjübüyo pe tajjunae apo tijjitsi. Tomara pija jiwi tsiteka to tajuita pe tujjudere ekaenae jawanü atjübüyo tajjunaeta.
44
Josafat Israel pija reinü jamatabejema najuajinawanapa. CORRESPONDE VS 45
45
Itsa kuene jawanü jjua itsi Josafat, pa saüta itoroba pa liwaisianü pa kujinae itsamonae barünabia, ¿Ma pa bajjutotaje apo yakinarubi pe ejjanae jawanü Judá pija reyewije?
46
Ajara ponü pa ira weliaje kajueta penakanajetsi wanü pe nakopabiwi pa matakabita pajja Asa itoroba.
47
Ajibi reinü Edom jota, pe ewetanukaenü itorobanüka.
48
Josafat nakueneba manuemene jawa pe ponaemo nejja; pe ponae monü pe pitsi nejja "oro" Ofir jawabelia, apo ponaelia pe to tojjotojjokaejjaetsi Ezión Geber jota.
49
Nejjata Ocozías pejjünato Acab jumaitsi Josafat jawabelia: "Na ponaenaya ejjanare taja jiwi nija jiwi pepüta" baitsi jane Josafat apojejai.
50
Josafat tüpa mütjütatsi pija monaewimü mujjuneneta; David pija tomarata, Pejjünato Joram reinü kuene naejjana.
51
Ocozías pejjünato Acab tajjujjuaba pe itorobi jawa Israel tomara Samaria jota, pa kujinaebaja diecisiete (17) pa wai beje Josafat jjaina Judá pija reinü kuene; na itoroba anija pa wai beje.
52
Pe bisiakuene ejjana Diosonü itajjutua, pajja pija namutua pona, pena yajawa pijinia panamutua pona Jeroboam pejjünato Nabat, pebisiakuene ejjanaeya ejjana Israel tomara.
53
Baitsi Baal pija pianinü naejjana Diosonü anaepanayaba, Israel pija Dioso, pakuenia pajja pijinümü ejjana.