¹ Jenxyäwën yë yëktämädäkp jets tu´k win määny yëk äixy ity, jets tuk win määny yëk äixy y´ity mädi kä yëk ixpätp. ² Tigëx ku jenxyäwën këxm mëjääy tyëjk myädä’äktë. ³ Jenxyäwën këxm ëën je nwinjäw ëyën ku it náxwiiny y´oy y´ëëy Dios pyäwäán këxm, mädiwë xyäm yëk ixp yëk äxtukp kä je të y´oyë mädi ke kejx jëk p. ⁴ Jenxyäwën këxm ojts Abel jäweenë oy wintsëjkën Dios tmo´oy. Nits Caín yëk win näjxy Jets Abel tnäspäjt ëëy jets yëk ni kepxy yëk ni mätyä´äky tso je tëy wä´áts tyu yo´ojy, Oy je Dios nyikäpxë nyimätyäjkë ku je wintsëjkën tkëmooy. Jenxyäwën këxm tse näy nyäjmë Abel jyäk käpx ädëjtxy oyëm y´jty të jyä ooknë. ⁵ Jenxyäwén këxm Enoc pyutëjky jets ke ookën t’ixt. Ke je yëk päjty tikëx ku Dios je kojn jëj kë nä je nijäwë y´ity ku täjot kuj täjkëp je Dios. ⁶ Ku jenxyäwën kyäti it t tsip tse jets xtäjotkujkët. Je ku nixyën je pyäät etyë pëm pën je Dios pyäniky xpy tyëy jyäwëp tse Dios jyukyë jets jäweenë këxm äm jyu’ uny tmo´oy pën ixtä yëp. ⁷ Jenxyäwën këxm Noé ku kexy myëk mooy mädi käyëk ixpnëm nits barco tyëk oy ëëy jeys myugu’uk tëjk pën myë tsën eepy tyëk mädä’ äkt ku yä´át näj tuuny näjts yä it näxwiiny tyëk nikutujk ëëy jets kyudäkoyty näjts tpäjty tëy äjtën wä’äts äjtén nixyën jenxyäwën tmëëdë. ⁸ Jenxyäwën këxm, ku Dios wyäátsojë myädooy jets pyitsëëmy jem it mädi jyeexyë kyuentëpeky py jets tmutän’t pitsëëm jem oyën tjäkänijäwë mä nyiky xy. ⁹ Jenxyäwën këxm jyuky y´ëëy tso’om wititpë jääy jem it jotm mädiwë y´ijty të myëk täwin wänë. Jets Isaac mëët Jacob wit tëjk tätsën needyë tu’uk mädi myutän wempy mëët jädu’uk tso je të ayuujk t’yeky. ¹⁰ Jets je y’ijty y’ixpy mädiwë jw wyinkujky je käjp tso txyoontäjky Dios je käjp yék oy ëëy mädi këm yëk ni oy ëëy. ¹¹ Jenxyäwën këxm oyëm y´ijty unäjnk tjäkäpääty jets ojts yëk mo’oy vntso unäjnk tpäät oyëm y´ijty të jyämë jääy eenyë ku je tëy jyäw ëëy pën nä ayuujk mo’yë. ¹² Yä’ät yä’äy tyëjk mädi jä ko ookp nits jedë kyextë mädi nä kiejx jë’ëkp TSOOM MÄTSÄ’Ä MÄDI JEM TSÄPWINM MÄY NYEXY NÄ TSOOM PU’NÄJX OOKY JEM MÄÄXY NYË WÄ’ÄM MÄDI KÄMÄYËM JETS NMÄTXYOOKËXËN. ¹³ Jenxyäwën këxm je nidukëyë ojts y’ooktë näy jyem y´ijty tkäkuentëpëktë mädi yëktäwin wään eedyë. Jäkem ojts jeyë tmëj ixtë nä wyäntë jets wititpë jääy jedë jets të jem it yëk kex pitsëmnë. ¹⁴ Tikëx je mädi nä wäntëp je it tse y´ixtaadyëp mä kyejx jëktë. ¹⁵ Pën jedë jeyë jyeexyë pyäwin mäy it tëp mä käjp ojts txyoontë ojts je jyeexyë tpäät të tso wyimpt tët jädukyäjë. ¹⁶ Je y´ijty jyup ixtëp jäweenë oy mä kyejx jëk të yë tse mädi jem tsäp këxm. Ke tse Dios kyutso´oy etyë ku je tDios jäwëdë tikëx je ku të je käjp tyëk ni oyë mä je jyädä’äktët. ¹⁷ Jenxyäwën këxm je Abraham ku ojts yëk winmäny ixy ojts tkëyeky Isaac tugëm je y´ijty y´uunk mädi kyëyäjk je mädi y´ijty të kuentëpeky mädi yëk täwin wän ëëy. ¹⁸ Abraham je mädi nä yëk nëjm ääy: Isaac këxm niky xy mnäskexë yëk wää tsoy. ¹⁹ Abrhäm twinjäw ëëy jets mäyëp je Dios jets tyëk putë´ëkt jadukyäjë Isaac oyëm té wyenë jyä ooknë ku nä nkäpxën tsoom je yëk ixy jem je jädukyäjë ojts tkuentëpeky. ²⁰ Jenxyäwën këxm tse näy nyäjmë mädi mimp kidäkp ku Isaac kunukxën tmooy Jacob ëët Esau. ²¹ Jenxyäwën këxm je ku Jacob ku y’ijty y´ookwänë tu´uk tu´uk José myäjnk tkëmojy jyääy kunukxën Jacob mëj pëk täjkën tmooy nyäy äkuxyë mäwäät tyäjk y´ätuky. ²² Jenxyäwën këxm tse ku José ku y´ijty y’ ookwänë ojts je tkepxy ku Israel y´uunk tëjk wyenë jep pyitsëmtë Egipto nits pyäjk wyenë yëk päkeny. ²³ Jenxyäwën këxm Moises ku kyejxy jets tuwëëk po’o yëk yujtxy tyeety yujtsë Tikëx ku oynyexy je mixy t´ixtë. Ke niwintsën pyäwään tsëjkë jyeedyë. ²⁴ Jenxyäwën këxm je Moises ku y’ijty të yeeknë ke tkupëjky jets Fraon nyëxy je tyääk eepy. ²⁵ Ojts je twin’ixy tmët äyo’ot Dios kyäjp mä jyeexyë weenë jeyë täjotkujk tä’äky täkoony. ²⁶ Ojts je twin mäy pyääty ti ätujkën yëk pätp ku Cristo yëk päniky xy jäweenë mä mëk äjtën ke je myädä’äky mädi jep Egipto jem je y´ijty të wyiin tkexy mä je juuny. ²⁷ Jenxyäwën këxm kyejky jep Egipto ku ke niwintsën y´ätsëjk äjtë Tikëx ku nä tmuten ääy tsoom je jyeexyë t´ixy mädi käyëk ixpätp. ²⁸ Jenxyäwën këxm je ämääy xyëëw t’ämääy ëëy jets ku néjpy yëk xit weky xy jets mädi je yëk kudäkoy kyexpy je koop uunk jets israelitas kyoop uunk tëjk ntso jyät të. ²⁹ Jenxyäwën këxm je nyäxtë tsäpts määxy nyë jotm tsoom jyeexyë të’ëts näxkëxm ku näj Egipcios tëjk jyä näxwäntë ojts jem yëk ku uk näxkexy. ³⁰ Jenxyäwën këxm nä jyäjty ku Jericó nyipots je tity kyidää këjxy ku y´ijty të yëk niwitity wixtujk xëëw. ³¹ Jenxyäwën këxm Rahab mädi nätyojkëp kipxy tkämët ooky mädi kämädoodëp. ³² ¿Ntso ëts njäkwä’änt jäk kä ti itp je tyempë nits nkepxy nikäpx këxt Gedeon, Barac, Sanson Jefté David Samuel mëët profetas. ³³ Jenxyäwën këxm tmumädäktë kutuk täjkën nits tëy tyuntë näjts tkuentëpëktë mädi y’ijty të yëk täwinwänëdë ojts tsutspë tänë’ëk y’ääw tyëk mëkë kyëjxëdë. ³⁴ Jëën myëk äjtën t’yëk ojk jeedyë, mädi y´ijty pä’äm myëët të ojts je txyok këxtë. Mëk jety ojts wyimpitnëdë ku y´ijty jem txyip tuntë nits wititpë tsiptumpëdë tyëk kudäkoydyë. ³⁵ Nits toxtyëjk jädukyäjë tkuentëpëk kojmë y’ookpë tëjk jyuky pyëjkën këxm jemtse mädi ojts yëktëj këxtë ku tkätsoktë jets yëk mäts tu’ut t jetse pyäät wäntëp oy juky pyëjkën. ³⁶ Jemtse mädi yëk winmääny ixtë täxijkén këxm nits yëkwoptë jets yëktsumtë yëkpuxtëk pëmtë. ³⁷ Ojts je yëknäskätstë nits këkujk yëk tä jëj të kyëjxy jets tsujx këxm mädi ättsow jëëjp eepy y’ooktë Jets oveja mëët cabra y’äk je’ts nyädyäxoxëp ojts je yëk kex pitsëmtë wyenjät të yëkwen tuntë. ³⁸ Jets näxwiiny ku je y’ijty je pyä’ät etyëdë ojts näxwimpätë’ëts ätum kopk jotm änk jety py o näy nyäjmë näx jut jety py. ³⁹ Oyëm je jääy nidukëyë Dios jyäyëknäjxë jenxyäwën këxm ke tsë tkuentëpëktë mädi y´ijty të yëktäwin wänëdë. ⁴⁰ Oynyexy je Dios xyëk ni oyë jyäyën jets ke je jeyë nyäkwä’äts jätët jets ke ëën méët.